EU obsoja turško ofenzivo v Siriji

"EU obsoja turško vojaško operacijo, ki resno spodkopava stabilnost in varnost v celotni regiji ter vodi v še več trpljenja civilistov in nadaljnje selitve ter resno ovira dostop do humanitarne pomoči," piše v izjavi, ki so jo sprejeli ministri na zasedanju v Luksemburgu.

K temu so dodali, da turška ofenziva znatno otežuje političen proces za zagotovitev miru v Siriji pod okriljem ZN in bistveno spodkopava dosedanji napredek globalne koalicije za boj proti teroristični skupini Islamska država (IS), ki ostaja varnostna grožnja tako Evropi kot Turčiji in širše.

Prav tako ministri ponavljajo poziv Turčiji, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti in si za uresničitev svojih legitimnih varnostnih interesov prizadeva na druge načine, predvsem po mirni poti s političnimi in diplomatskimi sredstvi.

Obenem so soglasno sprejeli stališče, da vsaka članica EU v svojih dvostranskih odnosih poskrbi za ustrezno ukrepanje pri izvozu orožja, predvsem tako, kot so nekatere države že napovedale, da se ustavi izdajanje dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo, je izpostavil slovenski zunanji minister Miro Cerar.

Niso pa ministri dosegli dogovora o skupni, vseevropski prepovedi izvoza orožja v Turčijo. V odgovoru na vprašanje, zakaj dogovora o tem ni bilo mogoče sprejeti, je Cerar najprej opozoril, da je Turčija članica zveze Nato, zato je razmerje med njo in preostalimi zaveznicami še posebej občutljivo.

Obenem je izpostavil, da se embargo v mednarodnem prostoru, o čemer se je sicer tudi danes razpravljalo, običajno razglasi po soglasju oziroma ob predhodnem odločanju v ZN ali drugih mednarodnih forumih. Da ne bi ravnali v nasprotju s to običajno prakso, so zgolj pozvali države, da se pridružijo ukrepom, ki pa jih ni mogoče klasificirati kot klasičen embargo.

Voditelji članic unije lahko na zasedanju konec tedna sprejmejo tudi drugačna stališča, ki bodo nadgradila ministrske sklepe, a ko gre za embargo, je treba upoštevati mednarodnopravno ureditev, predvsem ZN, in če želimo odločitev o embargu sprejeti v skladu z mednarodnim pravom, se to dela po drugih postopkih, ki trajajo dlje časa, je pojasnil Cerar.

'Ohraniti je treba dialog s Turčijo'

Slovenski minister je tudi izpostavil, da je treba ohraniti dialog s Turčijo, saj gre za regionalno silo, s katero unija tesno sodeluje na številnih področjih. Treba je ohranjati konstruktivne odnose, saj je Turčija naša evropska soseda in gospodarska partnerica, s katero sodelujemo pri vprašanju migracij in še marsikje drugje, zato je ta dialog tako pomemben, je poudaril.

Sirski mediji: Vojska vstopila v strateško mesto Manbidž

 Vojska sirskega režima pod vodstvom Bašarja al Asada je danes vstopila v Manbidž, strateško pomembno mesto na severu Sirije. Enote sirskega režima so to območje zapustile leta 2012. Lokalni predstavnik v mestu, ki je pod nadzorom vojaškega sveta, ta pa je povezan s kurdsko administracijo, je prav tako potrdil, da je vojska vstopila v mesto in se razporedila po frontnih linijah.

Mesto, ki leži približno 30 kilometrov južno od meje s Turčijo, je bilo v preteklosti trdnjava skrajne skupine Islamska država. Kurdski borci so mesto zavzeli iz rok borcev IS leta 2016. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že izrazil pričakovanje, da se bodo kurdske sile umaknile z območja.

"Ko bo Manbidž evakuiran, ne bomo odšli tja kot Turčija. Naši arabski bratje, ki so resnični lastniki, plemena, se bodo vrnili tja. Naš namen je, da jim zagotovimo vrnitev in varnost," je izjavil danes.

Sirski Kurdi so sicer v nedeljo sporočili, da so z Damaskom dosegli dogovor o napotitvi sirske vojske na mejo s Turčijo, potem ko so ZDA sporočile, da bodo zaradi turške ofenzive s severa Sirije umaknile skoraj vse svoje kopenske enote na območju. Sirska vojska se je danes že namestila blizu meje.

Ameriški obrambni minister Mark Esper je v nedeljo dejal, da so se odločili za umik tisoč vojakov, potem ko so ugotovili, da turške sile na severu Sirije prodirajo globlje, kot so pričakovali.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes odločitev ZDA pozdravil kot "pozitiven pristop". Dejal je tudi, da glede na dosedanji pozitiven pristop Rusije, zaveznice režima v Damasku, pričakuje, da Moskva ne bo postavila ovir turški ofenzivi na eno od ključnih mest Kobane.

Znova pa je kritiziral zaveznice v Natu, ki ostro nasprotujejo ofenzivi. Obtožil jih je, da ne znajo odgovoriti na vprašanje, "ali so na strani zaveznice v Natu ali teroristov". Po njegovem zato, ker je Turčija edina muslimanska članica Nata.

Kurdske sile, ki so bile glavna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v Siriji, so ZDA že z delnim umikom pred tednom dni pustile na cedilu, saj so omogočile začetek turške ofenzive na severovzhodu Sirije. Ta je od minule srede zahtevala več kot sto življenj, od tega 60 civilistov. Več kot 130.000 ljudi je bilo po podatkih ZN prisiljeno zapustiti domove, njihovo število pa bi se lahko potrojilo.

Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške ofenzive.

Kurdske oblasti so sporočile, da so s ciljem obrambe dosegli dogovor s sirsko vlado o namestitvi sirske vojske ob sirsko-turški meji, ki bo pomagala Sirskim demokratičnim silam (SDF). 

 "Dogovor je namenjen za odvrnitev napada in osvoboditev območij, na katera so vstopili turška vojska in njihovi plačanci," so sporočili. Dodali so, da s tem tlakujejo pot tudi za osvoboditev drugih sirskih mest, ki jih zaseda turška vojska, kot je Afrin.

Pred tem je sirska tiskovna agencija Sana poročala, da sirska vojska na mejo pošilja vojake za "soočenje" s turškimi silami.