Turške grožnje, da si bo ta v primeru, da grška in turška skupnost na otoku pred sprejemom Cipra v unijo ne bosta dosegli dogovora o združitvi, severni del otoka pod turško zasedbo priključila k svojemu ozemlju, so namreč velika ovira pri načrtovanem sprejemu Cipra v EU. Jean-Christophe Filori, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna pojasnjuje, da je komisija od turških oblasti že zahtevala pojasnila o sprejetih reformah, ki jih je minulo soboto potrdil turški parlament. "Seveda gre za zelo pomemben korak naprej, ki ga pozdravljamo. Vendar pa moramo vse skupaj sedaj natančno preučiti," je pojasnil Filori. Bruselj od Ankare zahteva "pojasnila o nekaterih točkah, ki še niso povsem jasne", kar naj bi se še posebej nanašalo na pravice kurdske in verskih manjšin. Izpostavil je še potrebo po "pozornem nadzoru" vsebine prihodnjih odlokov o uresničevanju sprejetih reform in njihovega dejanskega uveljavljanja.
Prav tako ni želel ugibati o tem, ali namerava petnajsterica Turčiji sedaj, ko je ta sprejela zahtevane reforme, predlagati začetek pristopnih pogajanj. Komisija se je tako omejila le na napoved, da bo oktobra izdala redna letna poročila o napredku kandidatk - mednje sodi tudi Turčija - pri vključevanju v EU. "V tem poročilu bomo podali celovito oceno z morebitnimi priporočili Evropskemu svetu za vrhunsko zasedanje petnajsterice decembra v Köbenhavnu," je še pojasnil Filori.
EU pozdravlja turške reforme, pričakuje še več
Sicer je komisar Verheugen že v soboto sveženj sprejetih reform označil za "pogumno odločitev turškega parlamenta, ki ne bi bila mogoča brez jasne evropske perspektive za Turčijo". Kot je dodal, omenjena odločitev dokazuje, da je imela EU prav, ko je vztrajala pri zahtevah po odpravi smrtne kazni in spoštovanju človekovih pravic.
Turčija je najstarejša prosilka za članstvo v povezavi, vendar pa zaradi pomanjkanja demokracije in spoštovanja človekovih pravic - zlasti pravic kurdske manjšine – še ni začela pogajanj. Sicer si je Ankara kot cilj zadala, da si bo od povezave datum za začetek pogajanj izposlovala najkasneje do konca letošnjega leta.
Turški poslanci so v soboto po maratonski razpravi potrdili paket reform, ki naj bi državo približale EU. Poslanci so med drugim potrdili odpravo smrtne kazni in priznali kulturne pravice Kurdov. Sprejeli so tudi ustavna dopolnila, ki omogočajo svobodo združevanja in odpravljajo nekatere omejitve za pripravo javnih shodov, sprejel pa je tudi ostrejše ukrepe na področju nezakonitega priseljevanja. Poslanci so ob tem prav tako sprejeli zakon, ki daje večje pravice nemuslimanskim manjšinskim skupnostim glede cerkvene lastnine, kot so denimo cerkve.
Medtem je generalni sekretar turške vlade za evropske zadeve Volkan Vural na izrazil pričakovanje, da bo EU na sprejem reform "odgovorila z enako mero poguma", kot ga je pokazala Turčija. Turčija sedaj izpolnjuje vse politične kriterije unije, s katerimi slednja pogojuje začetek pristopnih pogajanj z Ankaro, zato pričakuje, da bo petnajsterica še pred iztekom leta določila datum za začetek pogovorov, je še dejal Vural.
