EU v boju s časom

Evropska unija v Bruslju v napeti tekmi s časom nadaljuje pogajanja o stalnem sistemu za pomoč državam v območju evra, s katerim želi evro ubraniti pred napadi finančnih trgov. Krizno zasedanje finančnih ministrov naj bi se zavleklo pozno v noč, rok za dogovor pa je odprtje svetovnih borz.

Od ključnih svetovnih borz se prva odpre tokijska, druga največja svetovna borza, in sicer ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Po nekaterih navedbah pa naj bi finančni ministri EU dosegli dogovor do ure, ko odpre borza na Novi Zelandiji.

Ministri so po navedbah virov v Bruslju že pred nekaj urami prekinili pogovore o vzpostavitvi stalnega sistema v pomoč državam v območju evra ter pogajanja prepustili ekspertom, ki si v tem trenutku še vedno prizadevajo oblikovati predloge.
Območje evra za zdaj nima sistema pomoči članicam v težavah, saj naj bi obstoječa pravila zagotovila, da ta ne bi bila potrebna.

Toda dolgotrajno oblikovanje ad hoc mehanizma posojil Grčiji v pomoč pri spopadanju z dolžniško krizo je spodbudilo špekulacije na finančnih trgih tudi o Španiji in Portugalski, padanje borznih tečajev in vrednosti evra ter evro pahnilo v najhujšo krizo doslej.

Dva predloga

Razprava je po navedbah virov osredotočena na dva predloga, ki ju je v dnevu in pol od srečanja voditeljev območja evra do začetka kriznega sestanka finančnih ministrov pripravila Evropska komisija. Pri prvem gre za razširitev obstoječega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom. Zgornja meja sredstev v okviru tega mehanizma je sedaj 50 milijard evrov, zvišala pa naj bi se za 60 milijard evrov. Ta obstoječi sistem Evropski komisiji omogoča uporabo sredstev iz letnega proračuna EU, ki znaša približno 140 milijard evrov, za garancije pri posojilih državam brez evra.

Pri drugem predlogu gre za ločen mehanizem medvladnih posojil, samo za države z evrom. V skladu s tem mehanizmom naj bi bila Evropska komisija pooblaščena za izposojanje denarja na trgih za pomoč državam z evrom, pri čemer bi pri posojilih sodelovalo 16 članic območja evra. Tako državam brez evra, na primer Veliki Britaniji, ki je danes že poudarila, da je pomoč evru odgovornost držav v območju evra, ne bi bilo treba financirati držav z evrom.

Švedska, ki prav tako ni uvedla evra, je sicer danes nakazala, da je pripravljena premisliti o vseh možnostih za rešitev krize. "Ne izključujemo ničesar ... čeprav je jasno, da naši davkoplačevalci nočejo plačevati za Grke, ki se upokojijo v starosti okoli 40 in 50 let," je dejal švedski finančni minister Anders Borg.

Evropska komisija naj bi si na pogajanjih v Bruslju močno prizadevala za stalni sistem posojil državam v območju evra, ki bi šel dlje od sredstev v proračunu EU, čemur naj bi nekatere ključne države nasprotovale.

Ob že dovolj naporni razpravi o radikalnih spremembah v območju evra se je še dodatno zapletlo z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom, ki je zaradi alergične reakcije na zdravilo pristal v bolnišnici v Bruslju. Na sestanku ga je zamenjal notranji minister Thomas de Maiziere.

Iz Elizejske palače pa so sredi sestanka v Bruslju sporočili, da se francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta danes govorila po telefonu, "popolnoma strinjata glede ukrepov, ki bodo naznanjeni" v Bruslju.