Voditelji Evropske unije so na dvodnevnem spomladanskem vrhunskem srečanju, ki je posvečeno gospodarskim vprašanjem, potrdili dogovor o reformi pakta o stabilnosti in rasti. Dva dni pred vrhom, ki se ga udeležuje tudi premier Janez Janša, so finančni ministri EU sprejeli kompromis o spremembi pravil v zvezi s proračunskim primanjkljajem in s tem pakt reformirali tako, da omogoča članicam, ki presežejo dovoljen proračunski primanjkljaj, več manevrskega prostora. Predlog upošteva tudi posebne potrebe Nemčije zaradi stroškov združitve.
Največji dovoljeni proračunski primanjkljaj ostaja tri odstotke domačega bruto prozivoda, tudi meja za javni dolg ostaja nespremenjena – 60 odstotna, vendar pa bodo državam, ki bodo meje prekoračile, podaljšali rok za znižanje primanjkljaja. V primeru, da bi članica EU imela previsok primanjkljaj, se bo lahko sklicevala na olajševalne okoliščine, Evropska komisija pa bo zanjo pripravila poročilo. Med olajševalne okoliščine se štejejo gojenje mednarodne solidarnosti, prizadevanje za dosego evropskih ciljev, izvajanje pokojninske reforme in združitev EU.
Voditelj držav bodo govorili še o reformi lizbonske strategije, katere namen je pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanje, hkrati pa naj bi v EU vzdrževala tudi socialno in ekološko zavest.
Cilj lizbonske strategije je, da bi EU do leta 2010 postala najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetovnem merilu, vendar je zaradi neuspeha prisiljena ta cilj opustiti. Nemčija in Francija sta v zadnjih letih grobo kršili pravila pakta.
Med teme vrha pa uradno ni uvrščena Hrvaška, o kateri bodo voditelji spregovorili le neformalno. Vprašanje naj bi na vrhu odprle predvsem štiri države – t.i. "prijateljice Hrvaške", si so bile proti odlogu pogajanj z EU: Avstrija, Madžarska, Slovaška in Slovenija.
Voditelji bodo pogovore nadaljevali na delovni večerji. Tudi finančni ministri, ki na vrhu spremljajo vodje vlad in držav, bodo na svoji večerji govorili o novem šefu Svetovne Banke Paulu Wolfowitzu, zunanji ministri pa na ločeni večerji o reformi Združenih narodov.
Bolkestein deli mnenja
Začetek srečanja je minil v senci zapleta v zvezi z Bolkesteinovo direktivo o liberalizaciji trga storitev v EU, enega načrtovanih temeljnih ukrepov prenovljene lizbonske strategije. Bistvo Bolkesteinove direktive je vzpostaviti v EU legalni okvir za svobodno osnovanje ponudnikov storitev in svobodni pretok teh storitev. Največji strah evropskih sindikatov pa je, da bi se zgodila komercializacija vseh storitev v EU, vključno s socialnim, kulturnim, izobraževalnim in zdravstvenim sektorjem, ter da bi prišlo do socialnega dumpinga.
Direktivi sta nasprotovali predvsem Francija in Nemčija, zato sta terjali njen umik oziroma popolno spremembo. Nasprotno pa sta direktivo podprla Luksemburški premier in predsedujoči EU Jean Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Mauel Barosso. Zatrdila sta, da direktiva nikakor ne sme povzročiti socialnega dumpinga in obljubila določene spremembe.
EU bo najverjetneje odložila umik embarga na prodajo orožja Kitajski, zaradi kitajskega protiodcepitvena zakona, s katerim so upravičili morebitni napad na Tajvan. Francoski predsednik Chirac je sicer zatrdil, da države EU Kitajski ne bodo prodajale orožja, tudi če bo embargo ukinjen. Chirac je umik embarga podprl, saj si želi s Pekingom, ki leta 2008 gostil poletne olimpijske igre, vzpostaviti boljšem odnose. Toda Ameršiki predsednik George Bush je države EU opozoril, da bi ukinitev embarga sprožil val prodaje orožja in ogrozil Tajvan. Evropski voditelji niso hoteli pojasniti, kdaj bodo embargo ukinili.
