"Evropa, prihajamo!" se glasi naslov v enem izmed turških časnikov. Reforma človekovih pravic pa poleg navedenih vključuje tudi odpravo kazni za kritiko turške vojske in predstavnikov oblasti.
Odprava smrtne kazni
Odločitev o odpravi smrtne kazni pomeni, da vodji kurdskih upornikov Abdulahu Oecalanu, ki ga je sodišče obsodilo na smrt, smrtna kazen ne grozi več. Ocalanova usmrtitev je bila sicer osrednja točka volilne kampanje Stranke nacionalne akcije leta 1999.
Ukinitev smrtne kazni je pozdravil tudi premer Bulent Ecevit, po njegovih besedah pa so Turčiji s tem odprta vrata za vstop v EU. Smrtno kazen bo zamenjala dosmrtna ječa brez možnosti pogojnega izpusta, v veljavi pa bo smrtna kazen ostala v primeru vojne. Smrtno kazen so v Turčiji zadnjič izvršili leta 1984.
Več pravic za Kurde
Odslej je prav tako dovoljeno izobraževanje in predvajanje radijskih in televizijskih programov v kurdskem jeziku. Z novo zakonodajo se bo tako lahko 12 milijonov Kurdov izobraževalo v svojem jeziku v privatnih izobraževalnih ustanovah.
Parlament je sprejel še ustavna dopolnila, ki omogočajo svobodo združevanja in odpravljajo nekatere omejitve za pripravo javnih shodov, sprejel pa je tudi ostrejše ukrepe na področju nezakonitega priseljevanja. Poslanci so ob tem prav tako sprejeli zakon, ki daje večje pravice nemuslimanskim manjšinskim skupnostim glede cerkvene lastnine, kot so denimo cerkve.
Turški parlament je omenjene reforme sprejel na seji, ki je trajala vso noč. Zakon pa mora formalno potrditi le še predsednik države Ahmet Necdet Sezer. Spremembam so ostro nasprotovali nacionalistični poslanci, ki menijo, da se s tem popušča kurdskim upornikom in njihovim 15-letnim prizadevanjem za avtonomijo na jugovzhodu države.
EU pozdravlja sprejem demokratičnih reform
Demokratične reforme, ki jih je danes potrdil turški parlament so zelo pomembni ukrepi, ki jih EU toplo pozdravlja, je danes v Bruslju dejala tiskovna predstavnica zunanjepolitičnega predstavnika Javierja Solane, Christina Gallach. Kot je spomnila, je petnajsterica sprejem omenjenega paketa reform že dlje časa zahtevala od Ankare, ob tem pa dodala, da je potrebno "sedaj turško vlado spodbuditi k nadaljevanju poti reform".
Po mnenju enega izmed predstavnikov Evropske komisije je sprejetje reform znamenje, da večina turških politikov podpira sprejetje evropskih vrednot in standardov, ob tem pa opozarjajo, da je treba skrbno analizirati in oceniti vpliv reform. Po njegovih besedah bo usoda turškega vključevanja v zvezo odvisna od dejanskega izvajanja reform, ki jih bo EU skrbno spremljala.
Turčija ima sicer status kandidatke za članstvo v EU, vendar je petnajsterica začetek pristopnih pogajanj z Ankaro pogojevala z izvedbo omenjenih reform.
