Z Agendo 2000 bo petnajsterica določila zgornjo mejo porabe za obdobje od leta 2000 do 2006 in v tem okviru izvedla reforme načina plačevanja v skupni proračun, skladov za financiranje manj razvitih regij in držav ter skupne kmetijske politike. Agenda 200 predvideva, da bo petnajsterica v sedemletnem obdobju vsem kandidatkam skupaj za pomoč pri pripravah na članstvo namenila 21 milijard evrov. Po zagotovilih nemškega predsedstva ta vsota za nobeno od članic ni sporna.
V novem kompromisnem predlogu je Nemčija predvidela, da bodo skupni stroški za kmetijsko politiko v obdobju od 2000 do 2006 na leto znašali 40,5 milijarde evrov, za sklade, iz katerih denar prejemajo manj razvite unijine regije in države, naj bi šlo iz skupne blagajne v sedemletnem obdobju 210 milijard evrov, pri reformi plačevanja v skupno blagajno pa je Bonn predvidel zmanjševanje britanskega ''popusta'' pri prispevkih v proračun EU - ta na leto znaša 2,5 milijarde evrov, po novem predlogu pa naj bi se do leta 2006 postopoma zmanjšal na 2,3 milijarde na leto.
Nemčija, največja plačnica v skupni proračun EU, je predvidela tudi mehanizem za zmanjšanje svojega priliva in priliva ostalih velikih plačnic, Avstrije, Nizozemske in Švedske, v skupno blagajno. V sedanjem sistemu na leto Nemčija v proračun EU vplača 11 milijard evrov več, kot jih iz nje prejme. Osrednja nesoglasja se vrtijo okrog omejevanja porabe, ki ji revnejše članice unije nasprotujejo, medtem ko se bogatejše zanjo zavzemajo. Strogemu omejevanju porabe nasprotujejo predvsem Španija, Grčija, Irska in Portugalska, ki se bojijo, da bodo v prihodnje iz skladov za manj razvite prejemale manj denarja.
Petnajsterica je zvečer, po dvostranskih pogovorih z nemškim predsedstvom, na plenarno zasedanje prihajala z ne preveč optimističnimi ocenami o možnostih za hiter dogovor. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je napovedal ''težka pogajanja pozno v noč''. Nekatere delegacije so menile, da bi bilo v primeru neuspeha potrebno pogajanja preložiti na kasnejši datum, nemško predsedstvo, ki preložitvi nasprotuje, pa ni izključilo možnosti podaljšanja zasedanja z dveh na več dni.
Proti podaljšanju vrha za dan ali morda dva se je izreklo kar nekaj delegacij, vključno s francosko in italijansko, ki se zaradi posredovanja zveze NATO želijo vrniti v svoje prestolnice. Nemški kancler za takšne pobude ni kazal pretiranega razumevanja. Vrhunsko zasedanje o prihodnosti EU in reformah, nujnih za širitev, nasploh poteka v senci posredovanja zveze NATO v ZR Jugoslaviji. Trije voditelji, francoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Gerhard Schroeder in britanski premier Tony Blair, so kontaktirali s svojimi kolegi v Moskvi in jih pozivali, naj Beograd prepričajo v podpis mirovnega sporazuma. Ob robu zasedanja se vrstijo odmevi na razmere.
