Odbor naj bi stališče skušal oblikovati na podlagi izhodišč, ki so jih na srečanju pred dvema dnevoma pripravili pravni strokovnjaki petnajsterice.Ti so se strinjali, da imunitete pred sodiščem vsem ameriškim državljanom ni mogoče zagotoviti, a so menili, da bi se EU z ZDA lahko dogovorila za imuniteto pred sodiščem za ozek in opredeljen krog ljudi, kot so vojaki oziroma vojaško osebje.
Imuniteta tudi ne bi smela pomeniti avtomatičnega nekaznovanja, temveč bi se moralo morebitnim obtožencem soditi pred domačim sodiščem, še menijo pravniki, ki vztrajajo, da dogovor z ZDA vsekakor ne sme biti recipročen, temveč mora veljati le za točno opredeljene ameriške državljane. Evropske države bodo lahko tako v primeru obtožb za najhujše zločine proti človeštvu, za katere je pristojno sodišče, zahtevale izročitev svojih državljanov, če se bodo nahajali v ZDA.
EU je sicer napovedala, da bo skupno stališče do vprašanja zavzela do konca septembra, ko naj bi ga na zasedanju zadnji dan v mesecu potrdili zunanji ministri povezave. Zato dokončnih rezultatov tudi od torkove razprave ni pričakovati, še posebej zato, ker bodo tudi v prihodnjem tednu na to temo potekale konzultacije EU z državami kandidatkami in ZDA.
Dosegli soglasje o postopku volitev sodnikov
Države pogodbenice Rimskega statuta, ustanovnega dokumenta Mednarodnega kazenskega sodišča pa so na zasedanju skupščine, ki se je na sedežu Združenih narodov v New Yorku začelo že v torek, dosegle soglasje o postopku volitev 18 sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča.
Predsedujoči zasedanja, predstavnik Jordanije pri ZN, princ Zeid Rad Zeid al-Husein je povedal, da vse delegacije niso bile v celoti zadovoljne s soglasjem, vendar pa nihče ne nasprotuje sprejetju postopka.
Pogodbenice Rimskega statuta, ki je začel veljati 1. julija, naj bi besedilo dogovora o postopku volitve sodnikov poleg drugih dokumentov uradno sprejele na ponedeljkovem plenarnem zasedanju.
