Vključitev na seznam je bila še najbolj sporna v primeru separatistične kurdske organizacije, saj temu nasprotujejo kurdske skupnosti po Evropi, vendar pa je očitno prevladalo mnenje, ki ga je po navedbah danskega tiska izrazil danski premier Anders Fogh Rasmussen, katerega država bo v drugi polovici leta predsedovala EU: "Sama sprememba imena narave organizacije niti najmanj ne bo spremenila".
Razširitev seznama organizacij, ki jih EU obravnava kot teroristične, bo v uniji potrjevana po pisni proceduri, ki poteče 2. maja. V praksi pisna procedura pomeni, da je seznam že razširjen, v veljavo pa bo stopil, če do 2. maja nanj nobena članica ne bo dala pripomb. 2. maj je bil za rok izbran predvsem zato, ker se bo na ta dan EU sestala na vrhunskem zasedanju z ZDA, na katerem bo tudi tako lahko potrdila močno voljo za nadaljevanje skupnega boja proti terorizmu.
Razširjeni seznam organizacij, ki jih EU obravnava kot teroristične, bo dokončno znan takrat, ko bo objavljen v Uradnem listu EU. Prvo črno listo je EU sprejela decembra lani. Nanjo je vključila kakšnih trideset organizacij in imen posameznikov, ki so obravnavani v sklopu restriktivnih ukrepov, predvsem finančnih, ki jih je EU po 11. septembru 2001, ko so bile ZDA tarča terorističnih napadov, sprejela v kontekstu okrepljenega boja proti terorizmu.
