Voditelji držav obeh celin so se dogovorili tudi o okrepljenem boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glavni cilj srečanja voditeljev 48 držav z obeh strani Atlantika je oživitev strateškega partnerstva med celinama, ki sta ga strani oblikovali že na prvem vrhunskem srečanju leta 1999 v Rio de Janeiru, doslej pa še ni prineslo želenih rezultatov.
Španski premier Jose Maria Aznar je poudaril, da morajo države Latinske Amerike, ki so jih v preteklosti pretresale številne politične, gospodarske in socialne krize, " ohraniti demokracijo in človekove pravice". Razmere v regiji so negotove tudi danes, predvsem zaradi zloma argentinskega gospodarstva, političnih neredov v Venezueli in naraščajočega nasilja v Kolumbiji.
Brazilski predsednik Fernando Henrique Cardoso je poudaril, da je vrh namenjen "dajanju novega impulza partnerstvu" evropskih držav in Latinske Amerike, njegov perujski kolega Alejandro Toledo pa, da bi moralo srečanje dati zeleno luč za nadaljnja trgovinska pogajanja, ob tem pa evropski voditelji opozarjajo, da je potrebno pred začetkom tovrstnih pogovorov izvesti nadaljnje gospodarske in demokratične reforme.
Aznar je sicer izrazil zavezanost unije k liberalizaciji trgovine z Latinsko Ameriko.
Države Latinske Amerike in Karibov imajo kar za 35 odstotkov več prebivalcev kot petnajsterica, vendar njihov bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z unijo predstavlja le 25 odstotkov. Uvoz iz omenjenih držav v EU predstavlja 10 odstotkov vsega uvoza petnajsterice, izvoz pa 9-odstotni delež celotnega izvoza EU. Države Latinske Amerike in Karibov v EU uvozijo 5 odstotkov celotnega uvoza in izvozijo 6 odstotkov izvoza.