"Absolutno soglasni smo, da EU potrebuje učinkovito obrambno in varnostno politiko," je ob koncu vrha zagotovil predsedujoči EU, italijanski premier Silvio Berlusconi. "Toda ta mora biti komplementarna z zvezo Nato, ne njena alternativa," je še dodal italijanski premier. "EU ne more igrati osrednje vloge na svetovnem prizorišču brez ustreznih vojaških sil. Nobena diplomacija ne more obstajati brez vojaške moči," je dejal Berlusconi, ko je povzemal zaključe razprave o obrambnem sodelovanju povezave, o katerem so voditelji govorili na delovni večerji.
Vrh EU je na ta način poskušal pomiriti razburjene ZDA, ki so na sedežu zveze Nato evropske države obtožile, da s svojimi načrti za tesnejšo evropsko obrambno integracijo skušajo oslabiti zavezništvo. Ameriški veleposlanik pri zvezi Nato Nicholas Burns je vprašanje odprl ta teden na rednem zasedanju veleposlanikov zavezništva, za prihodnji ponedeljek pa izključno na to temo terjal sklic izrednega zasedanja Severnoatlantskega sveta (NAC) na veleposlaniški ravni.
Chirac zastopal Schröderja
Prvič v zgodovini evropske integracije je na vrhu nek voditelj zastopal še drugega - francoski predsednik Jacques Chirac je namreč zastopal nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mora v Berlinu udeležiti pomembnega glasovanja v parlamentu. Takšen dogovor je na vrhu naletel na zelo mešane odzive - od odobravanja do nestrinjanja. Chirac si je v šali prislužil naziv kancler ter ugibanja, kako bo lahko sedel na dveh stolih.
Pri reformi zveze ni napredka
Prvi dan vrha so voditelji v okviru medvladne konference nadaljevali pogajanja o novi reformi EU, vendar bistvenih premikov niso dosegli, so pa soglasno potrdili Francoza Jeana Claudea Tricheta za novega predsednika Evropske centralne banke (ECB). Položaj bo iz rok Nizozemca Wima Duisenberga prevzel 1. novembra, opravljal pa ga bo osem let.
Sporna vprašanja glede nove reforme Evropske unije medtem ostajajo odprta, predvsem tista, povezana s porazdelitvijo moči bodoče petindvajseterice. Nejasna je struktura Evropske komisije in položaj komisarjev, zato je slovenski premier Anton Rop poudaril, da bodo kompromisi nujni. Čeprav si Slovenija prizadeva za rešitev, ki bi bila najbolj ugodna, kar pomeni, da bi imela vsaka država svojega komisarja z glasovalno pravico, pa je vse bolj jasno, da je to težak cilj. Kljub temu, da si predsedujoča Italija prizadeva za uspešnost njenega predsedovanja za uspešnost medvladne konference do konca njenega predsedstva, to je do decembra, pa mnogi dvomijo, da se bo to res zgodilo.
