Poleg rešitve odprtih vprašanj Hrvaške in Slovenije je evropska komisija (EK) uradni Zagreb pozvala, da naj okrepi prizadevanja za iskanje medsebojno sprejemljivih rešitev dvostranskih vprašanj, še posebej glede meje, tudi z Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro.
To je ena ključnih prioritet za državo, izhaja iz v Bruslju objavljenega rednega poročila o napredku države proti Evropski uniji, prvega po začetku pristopnih pogajanj 3. oktobra, ter priloženega pristopnega partnerstva.
Kot so še sporočili, je ureditev dobrih medsosedskih odnosov v skladu z agendo iz Soluna, kar naj bi prispevalo k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju v regiji.
Komisija še opozarja Zagreb na sodelovanje z mednarodnim haaškim sodiščem. "Manj kot polno sodelovanje s sodiščem bi v katerikoli fazi pristopnih pogajanj lahko vodilo k zaustavitvi pogovorov," še poudarja komisija.
Bruselj opozarja Turčijo na kršitve človekovih pravic
EK je Turčijo opozorila, da mora izboljšati stanje na področju človekovih pravic ter nadaljevati z izvajanjem reform za zagotavljanje vladavine prava in demokracije. "Število kršitev človekovih pravic se znižuje, toda še vedno se pojavljajo, zato je treba nujno uresničiti ustrezno zakonodajo in sprejeti določene pobude," izhaja poročila o napredku Turčije proti Evropski uniji.
Politične kriterije za članstvo, pogoj za začetek pogovorov, sicer Turčija izpolnjuje "zadovoljivo". Komisija ugotavlja, da je šest ključnih zakonskih paketov stopilo v veljavo, vendar je njihovo izvajanje neenakomerno, nadaljevale pa so se tudi reforme glede civilno-vojaških odnosov, a oborožene sile imajo še vedno vpliv.
Sprejet je bil pravni okvir za boj proti mučenju in zlorabam, a o primerih se še vedno poroča, zato je potreben dodaten napredek pri pregonu takih zločinov, navaja komisija.
Na sodiščih se prav tako še vedno pojavljajo primeri proti posameznikom zaradi nenasilnega izražanja mnenja. Če se bo to nadaljevalo, bo morala Turčija spremeniti kazenski zakonik, sprejeti pa mora tudi ustrezno zakonodajo za zaščito nemuslimanskih verskih manjšin. Tudi nasilje nad ženskami še vedno sproža "resno zaskrbljenost", čeprav se pravicam žensk posveča večja pozornost; strpnost do uporabe drugih jezikov je večja, toda pri kulturnih pravicah še vedno prihaja do omejitev.