EU zmanjkuje denarja

Humanitarne krize v Libanonu, na palestinskih ozemljih in v Sudanu pridno praznijo evropsko blagajno, zato Evropski uniji počasi zmanjkuje denarja za te namene. Evropska komisija je zato vedno bolj pod pritiskom, ko zbira denar za nujno potrebno pomoč prizadetim na kriznih žariščih po svetu.

"Sredstva urada Evropske komisije za človekoljubno pomoč (ECHO) se praznijo, pa smo šele v juliju," je za bruseljski spletni bilten EUobserver povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Amadeu Altafaj Tardio. "Če bo še kakšen potres ali tsunami, bi lahko imeli velike težave," je dodal.

V blagajno ECHO gre letno 496 milijonov od skupno 100 milijard evrov vrednega proračuna EU. Od tega je večina namenjena dolgoročnim programom pomoči, le 69 milijonov evrov letno pa je danih na stran za "nepričakovane katastrofe". Ta denar je letos že skoraj porabljen, saj je od teh 69 milijonov do danes ostalo le še 7 milijonov evrov.

"Ne moremo vzeti denarja, ki je bil namenjen beguncem v DR Kongo ali otrokom v Severni Koreji, in ga poslati v Libanon," je pojasnil Tardio, potem ko je Evropska komisija v sredo obljubila 50 milijonov evrov za nakup hrane in zdravil za 750.000 Libanoncev, ki bežijo pred izraelskimi bombami.

Teh 50 milijonov evrov za Libanon je treba prišteti k 50 milijonom evrov za vodo in gorivo za Palestince na območju Gaze ter 40 milijonom evrov za pomoč beguncem v sudanski pokrajini Darfur. Vrsto manjših paketov, vrednih od 1,5 milijona do 20 milijonov evrov, pa je EU letos namenila za prizadete v potresih, katastrofalni suši in izbruhih kolere v državah, kot so Angola, Etiopija, Afganistan, Pakistan in Indonezija.

Namenjena sredstva za nujno pomoč so torej močno presegla predvidenih 69 milijonov evrov, zato je moral ECHO poseči v svoja druga humanitarna sklada - proračunsko krizno rezervo in mehanizem za hitro odzivanje. Prvi obsega 229 milijonov evrov letno, vendar mora Evropska komisija za vsak evro, ki ga porabi iz te zaloge, dobiti dovoljenje držav članic EU in Evropskega parlamenta. Iz te rezerve bo šlo 30 od obljubljenih 50 milijonov evrov za Libanon in vsa obljubljena sredstva za Darfur.

Iz mehanizma za hitro odzivanje, ki je s 30 milijoni evrov namenjen humanitarnim krizam, ki nastanejo zaradi političnih problemov, pa bo Evropska komisija izplačala 11 milijonov evrov za evakuacijo okoli 80.000 državljanov držav v razvoju iz Libanona, ki niso zajeti v prej omenjenih 50 milijonih za Libanon.

A tudi v teh dveh skladih ne ostaja več veliko denarja, čeprav je do konca leta še pet dolgih mesecev. V proračunski krizni rezervi je še 99 milijonov evrov, v mehanizmu za hitro odzivanje pa le še 10 milijonov evrov.

V Bruslju pravijo, da bi v primeru, ko bodo porabljena vsa ta sredstva, lahko poskušali pridobiti denar iz drugih skladov za skupno zunanjo politiko EU, ki sicer niso namenjeni pomoči tretjim državam. "V najslabšem primeru pa lahko prosimo države članice, naj prispevajo več denarja," je dejal Tardio.

A zbiranje denarja še ni najhujša stvar pri nudenju pomoči. Zelo zapleteno je namreč samo pošiljanje pomoči prizadetim. Na Evropski komisiji priznavajo, da je večina pomoči, ki jo je EU zaenkrat poslala v Libanon, "iz varnostnih razlogov" še vedno v tovornjakih Mednarodnega odbora Rdečega križa ali Združenih narodov.

"Največji problem je dostop do žrtev," je zatrdil Tardio. "Nekaj konvojev se je prebilo na jug Libanona, večina pa jih je še vedno v kolonah na obrobju Bejruta ali pa na meji s Sirijo in Jordanijo." Evropska komisija je zato pred dnevi pozvala Izrael in libanonsko gibanje Hezbolah, naj omogočita varen dostop pomoči do prizadetih v nasilju na jugu Libanona.