Medtem ko nihče več ne verjame, da lahko Evropska unija v kratkem najde rešitev za dolžniško krizo, ki je nastajala več let in lahko 27-člansko zavezništvo prizadene še naslednjih nekaj let, so voditelji EU pod velikim pritiskom, da pokažejo, da zmorejo vsaj omejiti ta problem. Danes se je namreč v Bruslju začel vrh, s katerim želijo voditelji 27 držav rešiti finančne trge in evropsko valuto. To naj bi dosegli z zaostritvijo proračunske discipline in krepitvijo varnostnih mehanizmov.
"Od tega vrha ne pričakujemo nenadnih sprememb ali kakega dramatičnega zaključka problema," je dejal neki japonski politik, ki pri tem dodaja, da kakšen rezultat bruseljskega vrha pa pričakujejo. "Vsaj nekaj napredka bi lahko dosegli s tem, da pokažejo, kako nameravajo svojo hišo spraviti v red," je še menil politik, ki sicer ni želel biti imenovan.
Spiralna dolžniška kriza evroobmočja se je začela v Grčiji pred dvema letoma. In kljub temu da so se evropski voditelji od lanskega januarja že 16-krat sestali na vrhunskih zasedanjih, še vedno ni trajne rešitve za ta problem.
Problem pa je v tem času tudi presegel meje Evropske unije. V Aziji je tako indijski rupij postal glavna žrtev. V štirih mesecih je njegova vrednost padla za 16 odstotkov, analitiki pa menijo, da tega še ni konec. Ne izključujejo podobnih posledic kot leta 1991, ko je kot posledica primanjkljaja v plačilni bilanci močno devalviral.
Posledice, ki bi jih težave evra lahko povzročile v Aziji, pa bi lahko zelo močno čutila tudi Japonska, ki ima tretje največje gospodarstvo v svetu. Predvsem bi se lahko zmanjšal njen že tako zmeren izvoz v sosednje države. Splošna evropska kriza pa bi lahko prizadela tudi mnoge države, ki od Evrope dobivajo pomoč.
Prav nič obetajoč ni niti podatek o letošnji gospodarski rasti v evroobmočju. V torek so sporočili, da je bila rast v tretjem četrtletju le 0,2-odstotna.
'Ves svet gleda'
To srečanje je "zelo pomembno", saj je treba na njem z zaostritvijo proračunske discipline evru povrniti delno izgubljeno verodostojnost, je ob prihodu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je dejala, da na tej točki ni jasno, ali bo to izvedljivo s spremembo pogodbe EU ali bo potreben nov sporazum 17 članic območja evra.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pred vrhom EU voditelje držav članic pozval, naj naredijo vse, da rešijo evro. "Ves svet gleda. Narediti moramo vse, da rešimo evro," je prepričan. Po njegovih besedah je v središču krize problem zaupanja in verodostojnosti. "Zato hočemo več sodelovanja, več proračunske discipline," je opozoril in dodal, da je tokratni vrh ključnega pomena.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy medtem meni, da je mogoče zaostritev verodostojnosti proračunskih pravil in zagotovitev njihovega spoštovanja doseči z zgolj manjšimi spremembami pogodbe, ki naj ne bi terjale ratifikacije v parlamentih vseh članic Unije. Van Rompuy je tudi proti nemškemu in francoskemu zavzemanju, da se Evropski komisiji dovoli nadzor nad nacionalnimi proračuni.
Britanski premier David Cameron pa je pred začetkom odločilnega vrha EU zagrozil, da ne bo podpisal spremenjene pogodbe EU, če spremembe ne bodo vsebovale zadostnih varovalk za britanske nacionalne interese. Podobne varovalke bo zahteval tudi v primeru posebne pogodbe znotraj območja evra, če se bodo te dotikale ustanov Unije.
Predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker je že ostro nastopil proti zahtevam Otoka. "Ni sprejemljivo, da Velika Britanija na področju finančnih storitev zase zahteva pravice in svobodo, ki jih druge države članice nimajo," je poudaril.
EU grozi znižanje bonitetne ocene
Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) pa je posvarila pred znižanjem bonitetne ocene Evropski uniji.
EU je odvisna od držav članic, S&P pa je v ponedeljek posvaril pred znižanjem bonitetne ocene 15 članic območja evra, vključno s Francijo in Nemčijo. "Glede na odvisnost EU od prihodkov iz nacionalnih proračunov in odločitve o preveritvi med drugim tudi najvišje bonitetne ocene Nemčije in Francije, bomo posledično preverili tudi dolgoročno bonitetno oceno Unije," so sporočili iz S&P.
EU ima trenutno najvišjo bonitetno oceno AAA. Poteza S&P je sicer v veliki meri simbolna, saj si sama EU na trgih le redko sposoja denar. Od decembra 2008 je izdala le za 41 milijard evrov srednje- in dolgoročnih obveznic. Za dolg EU jamčijo države članice. Izposojena sredstva pa ne morejo biti uporabljena za kritje proračunskega primanjkljaja, ampak jih EU nameni članicam, če jih te potrebujejo. Največji prejemnici trenutno sta Portugalska in Irska, ki sta vključeni v program pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Grožnja pred znižanjem bonitete EU je neupravičena, so se odzvali v Bruslju. Stališče Evropske komisije je, da preverjanje položaja 15 držav z evrom ne bi smelo biti kar tako razširjeno na celotno Unijo, je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna Amadeu Altafaj.
Ob tem je poudaril, da s proračunom EU upravlja komisija in da se proračunskih sredstev po veljavni zakonodaji ne sme uporabljati za kritje javnofinančnih primanjkljajev in dolgov. Proračun EU je po njegovih besedah podprt z lastnimi sredstvi EU in transferji držav članic.
Ukrepanje zahtevajo tudi ZDA
V sredo zvečer sta se po telefonu pogovarjala tudi Merkolova in ameriški predsednik Barack Obama. Strinjala sta se o pomembnosti iskanja trajne in kredibilne rešitve, pri tem pa bosta tudi vzdrževala "tesno sodelovanje". V Evropi se mudi ameriški finančni minister Timothy Geithner, ki želi članicam evroobmočja sporočiti, da je treba ukrepati. V torek je po sestanku v Berlinu dejal, da bi morali sprejeti spremembe, s katerimi bi postavili ogrodje fiskalne unije, glavno vlogo v njej pa naj bi igrala Evropska centralna banka (ECB). Če se ZDA v skrajni sili lahko po pomoč zatečejo k Zveznim rezervam, države evroobmočja nimajo takega izhoda v sili, Nemčija pa vztraja, da mora tako tudi ostati.
"Recesija v Evropi bo še hujša, kot je banka predvidevala oktobra," je v torek sporočila kanadska centralna banka, ki dodaja, da bodo za omejitev evropske krize potrebni dodatni ukrepi. Za zdaj so obrisi za nov dogovor še zelo nejasni.
Evropa v Afriki že zaostaja za Kitajsko
Dogovor glede evra je pomemben tudi za Afriko, katere okrevanje je po globalni finančni in gospodarski krizi izpred treh let še vedno ogroženo. Pričakovane obresti za državne obveznice so padale vse od Gane do Kenije, hkrati pa so padle tudi vrednosti tamkajšnjih valut. Kriza je tako huda, da nekatere evropske banke nočejo več posojati denarja podjetjem, ki trgujejo z Afriko. Zato je francoska banka Credit Agricole pretekli teden zaprla svojo 60 let staro enoto v Južnoafriški republiki.
Zelenortski otoki, ki so v zadnjem desetletju s povprečno šestodstotno rastjo predstavljali zgodbo o uspehu v Afriki, pa se bojijo, da te priljubljene destinacije evropski turisti ne bodo več tako množično obiskovali. Glavni ekonomist Afriške razvojne banke Mthuli Ncube pa napoveduje, da bo tokratni evropski vrh maratonski in bo obsegal več krogov pogovorov. Pri tem je opozoril, da bo Evropa glede investicij v Afriki še bolj zaostala za Kitajsko, če ne bo hitro ukrepala. "Obstaja tveganje, da bo Evropa preveč introvertirana in se bo pozabila ozreti na priložnosti, ki se ji ponujajo zunaj," še dodaja.
Merklova verjame v uspeh vrha
Nemška kanclerka Angela Merkel je v Marseillu, kjer pred začetkom vrha EU tečejo pogovori predstavnikov evropskih konservativnih strank, izrazila prepričanje, da bo voditeljem EU v Bruslju uspelo poiskati prave rešitve za evro. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je opozoril, da je tokratni vrh zadnja priložnost za zaustavitev dolžniške krize.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozval k odprtosti do sprememb evropske pogodbe. "Revidiranje temeljne pogodbe je vedno zapletena zadeva ... Če so res potrebne, pa jih bomo podprli," je dejal. Ob morebitnih spremembah pogodbe morajo institucije EU po njegovih besedah dobiti pomembno vlogo. Močna Evropa bo potrebovala močnejše institucije, je menil. Dodal je še, da morebitne spremembe pogodbe ne smejo "ustvariti novih delitev", temveč morajo "okrepiti Unijo s spoštovanjem do skupnih institucij".
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy medtem meni, da je mogoče zaostritev verodostojnosti proračunskih pravil in zagotovitev njihovega spoštovanja doseči z zgolj manjšimi spremembami pogodbe, ki naj ne bi terjale ratifikacije v parlamentih vseh članic Unije. Van Rompuy je tudi proti nemškemu in francoskemu zavzemanju, da se Evropski komisiji dovoli nadzor nad nacionalnimi proračuni.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.