Po podatkih Evropske komisije zaradi kajenja v Uniji vsako leto umre pol milijona ljudi. Pri nas o popolni prepovedi še ni govora, veljajo pa nekatere omejitve, kot so denimo ločeni prostori za kadilce in nekadilce v gostinskih lokalih.
Obstoječi zakon pravi, da je prepovedano kaditi v javnih prostorih, razen v tistih, kjer je to posebej določeno. Prostori za kadilce morajo biti ločeni od prostorov za nekadilce. Kajenje je prepovedano v slaščičarnah in zdravstevnih ter vzgojno varstvenih in izobraževalnih ustanovah. Zakon določa tudi, da mora imeti vsak zaposleni možnost delati v prostoru, kjer ni tobačnega dima, kar pa je npr. za delavce v gostinstvu skorajda nemogoče.
"V zadnjem času je na ministrstvo prišlo kar nekaj pobud posameznikov in nevladnih organizacij. Mislim, da je to predvsem v zvezi s temi novimi procesi, ki trenutno potekajo v evropskem prostoru. Sprašujejo nas predvsem ali se zakon res izvaja tako kot bi se moral," je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.
Ravno pri izvajanju zakona pa nastopijo težave. Zdravstveni inšpektorat ukrepa takrat, kadar kdo kršitev prijavi, kljub temu, da je povsem jasno, da zakonodaje predvsem v gostinskih lokalih ne spoštujejo. Zdravstveni inšpektorji so od leta 1996, ko je zakon stopil v veljavo, kršitve ugotovili le pri dveh odstotkih pregledov in izdali le 1.300 mandatnih kazni. Na ministrstvu so prepričani, da so spremembe zakonodaje potrebne, vendar bodo najprej preverili ali se da zakon bolje izvajati.
"Zakon se verjetno da bolje izvajati, vsaj na tistih mestih, kjer zakon govori o ločenih prostorih in v tem, da se v tistih prostorih, ki so namenjeni in označeni za nekadilce, ne kadi," je še dodala Kerstin Petričeva.
Po zadnji raziskavi pri nas med starejšimi od 25 let kadi slabih 24 odstotkov Slovencev, od tega 20 odstotkov žensk in 28 odstotkov moških. Za Slovenijo torej velja, da je nekadilcev več. Vendar tudi oni kadijo, pasivno sicer, kar pa ni nič manj nevarno. "Stranski dim od tobaka lahko povzroča pljučnega raka, podobno kot pri rednih kadilcih, dokazane so tudi povezave, da so tisti, ki so živeli s kadilcem imeli pogosteje bolezni srca in ožilja," je povedal Tomaž Čakš s Katedre za javno zdravje v Medicinske fakultete. Pri otrocih, ki živijo s kadilcem pa so pogostejše bolezni ušes in grla, pa tudi astma.
Ircem in Italijanom bodo sledili tudi Britanci
Protikadilskemu zakonu v Italiji, ki velja za enega najstrožjih v Evropi, najbolj množično nasprotujejo tamkajšnji gostinci, ki kršiteljev nočejo prijaviti policiji. Zaradi zelo visokih kazni so se precej bolj miroljubno odzvali Irci.
Pri njih so kajenje v javnih prostorih prepovedali marca lani. Po njihovih stopinjah pa gredo tudi Britanci. Po najnovejših podatkih v Britaniji kadi 30 odstotkov odraslih ljudi mlajših od 65 let. Kot ocenjujejo je pasivnemu kajenju doma izpostavljenih 42 odstotkov mlajših od 65 let, na delovnem mestu pa 11 odstotkov. V zadnjem času je najglasnejša večina, ki je proti kajenju na delovnih mestih, saj je Blairova vlada zdaj nedavno spremenila stališče o tem. Najprej je odločitev o kajenju na delovnem mestu prepustila delodajalcem, zdaj pa načrtuje prepoved kajenja v skoraj vseh zaprtih javnih prostorih: v uradih, tovarnah, kavarnah, restavracijah in celo v pubih, ki se najbolj bojijo posledic prepovedi. Na Škotskem so v pubih, kjer so poskusno prepovedali kajenje, izgubili kar do 85 odstotkov strank.
