Pakt bi bil dopolnilni mehanizem pakta o stabilnosti in rasti, saj Evropska unija potrebuje dodatek k obstoječim pravilom, ki skrbijo za trdnost skupne evropske valute evro, meni Potočnik. Slednji si prizadeva, da bi raziskave in inovacije igrale osrednjo vlogo v prizadevanjih EU za pospešitev gospodarske rasti.
Medtem ko je namen pakta o stabilnosti in rasti zagotavljati makroekonomsko stabilnost in davčno disciplino, pa bi pakt znanja na mikroekonomski ravni zagotavljal potrebne pogoje in spodbude za zadosten obseg na znanju temelječih naložb, ki bi ponovno oživele gospodarsko rast in tako močno prispevale k dolgoročni stabilnosti, pojasnjuje Potočnik.
"Pričakujem, da se bo razprava o takšnem paktu znanja razvila in dozorela hitro. Več o tem boste slišali v prihodnjih dneh in tednih," dodaja komisar. Pakt znanja bi po njegovih besedah postavil omejeno število kvantitativnih ciljev skupaj z merljivim kazalci, njegov namen pa bi bil tudi v usklajevanju politik EU s financiranjem in zakonodajo. O predlogu, ki ga bo pripravila Evropska komisija, naj bi na spomladanskem vrhu EU, ki je običajno gospodarsko obarvan in bo potekal marca prihodnje leto, razpravljali voditelji EU.
EU sicer ne uspeva uresničevati štiri leta staro obljubo, da bo v raziskave in razvoj vlagala tri odstotke svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Da bi dosegla omenjeni cilj, bi morale članice EU letni obseg naložb povišati na 8,6 odstotka BDP, kar je precej več kot 4,7 odstotka BDP, ki so ga za raziskave in razvoj članice unije namenjale v obdobju od leta 1997 do leta 2001. In tudi po najbolj optimističnih napovedih Evropa ob dosedanjih pogojih do leta 2010 z vlaganji v raziskave in razvoj ne bo presegla 2,5 odstotka BDP.
Kljub strogo določenim merilom za zagotavljanje trdnosti evroobmočja, pa naj bi uresničitev načrtov glede pakta znanja temeljila na metodi odprte koordinacije. Gre za metodo, pri kateri si nacionalne vlade delijo izkušnje in uresničujejo "najboljše prakse".
