V več evropskih državah danes, dan pred največjo spominsko slovesnostjo v Moskvi v ponedeljek, potekajo številne prireditve ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne na stari celini.
Druga svetovna vojna se je za zahodno Evropo končala 8. maja, potem ko je nemški general Alfred Jodl v štabu ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja v francoskem Reimsu podpisal brezpogojno vdajo nacističnih sil. Na sovjetsko zahtevo so kapitulacijo znova podpisali 9. maja v sovjetskem vrhovnem poveljstvu v Karlshorstu pri Berlinu, zato se je vojna za Rusijo končala 9. maja. Na Pacifiku pa se je vojna končala šele 2. septembra.
Praznovanja obletnice osvoboditve po Evropi
Dogodek sicer tudi danes obeležujejo s slovesnostmi po vsej Evropi. V Veliki Britaniji so britanski prestolonaslednik princ Charles, predstavniki vlade ter vojni veterani položili vence v londonskem spominskem parku Cenotaph, pozneje pa bo v Hyde Parku vojaška parada vojnih veteranov. Britanska kraljica Elizabeta II. pa bo obiskala otoka Jersey in Guernesey ter s tem obeležila obletnico njune osvoboditve izpod nacizma.
Osrednje praznovanje bodo Britanci sicer priredili julija, dva meseca po obletnici konca vojne v Evropi in točno toliko pred obletnico konca vojne na Pacifiku.
Slovesnosti v Parizu je vodil francoski predsednik Chirac, ki je položil venec pred spomenik neznanemu vojaku in podelil posebna državna priznanja več Britancem, ki so se izkazali v vojni. Med odlikovanimi je bil tudi 86-letni Henry Bulkawko, nekdanji taboriščnik v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ob tej priložnosti so se francoskim vojakom na vojaški paradi pred Slavolokom zmage pridružili kontingenti iz 14 držav zaveznic.
Švicarski predsednik Samuel Schmid se je medtem spomnil "težkega" poglavja švicarske zgodovine, ko je morala država med drugo svetovno vojno zavrniti na tisoče beguncev, tudi judov, ki so bežali pred nacističnim pregonom. Švica je bila med konfliktom nevtralna, leta 1942 pa je bila prisiljena tudi zapreti svoje meje.
V Pragi pa je potekala največja vojaška parada po političnem preobratu leta 1989. Ob tej priložnosti se je v češki prestolnici zbralo več sto veteranov druge svetovne vojne iz različnih držav, parado pa si je ogledalo več kot 100.000 ljudi, med njimi predsednik države Vaclav Klaus.
Konca druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Nemčiji, kjer slovesnosti potekajo "Dan za demokracijo 8. maj 1945 - 8. maj 2005". Pred Brandenburškimi vrati v Berlinu se že od sobote odvija "festival demokracije", v berlinskih cerkvah pa potekajo posebne maše. Nemške varnostne sile pa se pripravljajo predvsem na načrtovan shod neonacistov v središču nemške prestolnice.
Nemški predsednik Horst Köhler je med današnjo posebno sejo nemškega parlamenta ob 60. obletnici zmage nad nacizmom menil, da bi se morala Nemčija vedno spominjati grozot druge svetovne vojne. "Naša odgovornost je, da ohranimo spomin na vse trpljenje in njegove vzroke ter poskrbimo, da se to nikoli več ne bo ponovilo," je dejal nemški predsednik v Berlinu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem govoru vojnim veteranom v Moskvi dejal, da so vsi nameni revizionizma izidov druge svetovne vojne žaljivi. "Tri dolga leta se je naša država borila proti fašistom praktično sama," je dejal Putin. "Odločilne bitke potekale na naši zemlji in tukaj so bili razbiti miti, da je nemogoče poraziti nacistično vojsko," je še poudaril ruski predsednik. Med nagovorom veteranov je dejal, da sedaj živijo v različnih državah, vendar "bodo spomini na tiste čase za vedno skupni in nedeljivi, tako kot je tudi o vojni le ena resnica".
Ameriški predsednik George Bush pa je na pokopališču v nizozemskem Margratnu, kjer je pokopanih več kot 8000 vojakov iz vseh ameriških zveznih držav, položil venec. Spremljala ga je nizozemska predsednica Beatrix, kar naj bi bil znak hvaležnosti nizozemskega ljudstva za ameriško pomoč pri osvoboditvi. "Tirani po svetu so dobili lekcijo, da ni nič tako močno kot moč svobode," je Bush dejal pred 10.000 ljudmi na vojaškem pokopališču.
Bush pa je medtem prispel v Moskvo, kjer se bo jutri udeležil osrednje mednarodne proslave ob šestdesetletnici konca druge svetovne vojne na stari celini. Ruski predsednik Vladimir Putin ga je sprejel v svoji podeželski rezidenci v Novo-Ogarevem pri Moskvi. Na srečanju Busha spremlja žena Laura.
"Vlak zmage" prispel v Moskvo
V okviru slovesnosti, posvečenih 60. obletnici konca druge svetovne vojne, je danes natančno tako, kot je pred 60 leti, prispel v Moskvo "vlak zmage". Sponzorji mednarodne akcije so se odločili, da se bodo držali zgodovinske podobe, zato so na parno lokomotivo vlaka, ki je s prihodom v rusko prestolnico 8. maja 1945 oznanil kapitulacijo nacistične Nemčije, namestili s cvetjem obdano sliko sovjetskega voditelja Josipa Stalina.
"Vlak zmage" s 450 potniki, med katerimi so bili vojni veterani, člani mladinskih organizacij in ugledni kulturniki, se je med svojim potovanjem pred Moskvo ustavil še v mestih Smolensk, Minsk, Brest in drugih, kjer so se veterani poklonili spominu na sovjetske vojake.
Nemčija se opravičuje
Nemški kancler Schröder se je v govoru opravičil Rusiji za trpljenje, ki ji ga je med vojno povzročila Nemčija. "Danes prosimo za odpuščanje za trpljenje, ki je bilo povzročeno ruskemu in drugim narodom s strani Nemcev in v imenu Nemcev," je zapisal kancler Gerhard Schröder v članku za današnjo izdajo ruskega časnika Komsomolskaja Pravda.
"Za nobeno drugo državo ni bila cena zmage nad Hitlerjevo Nemčijo
tako visoka kot za prebivalce Sovjetske zveze. Izguba več kot 27
milijonov ljudi in nepopisno uničenje sta bili strašni posledici druge
svetovne vojne za Sovjetsko zvezo," je še poudaril.
V Moskvi priprave na jutrišnjo proslavo
Ruski prireditelji se pospešeno pripravljajo na jutrišnje osrednje praznovanje 60. obletnice konca vojne. V Moskvi ob tej priložnosti pričakujejo več tisoč vojnih veteranov in okoli šestdeset predsednikov držav in vlad z vsega sveta.
Da bi se poklonili spominu na konec vojne in njenim žrtvam, je ruski predsednik Vladimir Putin
na slovesnost povabil tako zaveznice Rusije v drugi svetovni vojni kot
visoke predstavnike
držav, ki so se v vojni borile na strani nacistične
Nemčije.
Središče ruske prestolnice, kjer bo potekala vojaška parada, se bo ob
tej priložnosti spremenilo v pravi bunker, saj bo za varnost skrbelo
20.000 policistov ob okrepljeni navzočnosti pripadnikov zvezne
varnostne službe FSB ter 10.000 pripadnikih specialnih enot notranjega
ministrstva, ki bodo v Moskvo prišli iz drugih delov države.
Središče Moskve bodo zaprli za vsa motorna vozila in za vse potnike
podzemne železnice, ki je bila v zadnjih letih tarča več atentatov.
Odprto bo le za visoke goste in ljudi s posebnim dovoljenjem.
Izbira Moskve za pripravo osrednje slovesnosti ni naključna. Nobena od
držav namreč v krvavi vojni, ki je od septembra 1939 do podpisa nemške
brezpogojne kapitulacije maja 1945 na obeh straneh zahtevala 55
milijonov življenj, ni plačala večjega krvnega davka kot prav takratna
Sovjetska zveza - z življenji okoli 27 milijonov vojakov in civilistov.
Sicer pa so v Moskvi tudi danes obeležili dan zmage, v središču mesta so se parade udeležili veterani druge svetovne vojne.
