V prvi polovici tega desetletja je zaradi stavk v Nemčiji na tisoč zaposlenih povprečno propadlo 17 delovnih dni na leto, v 80. letih 28, v 70. pa celo 52 dni. Razlogi? V koelnskem inštitutu v prvi vrsti poudarjajo tri. Industrija, kot največji delodajalec, množično odpušča delavce, katerih strah pred izgubo službe zavira željo po uporu zaradi prenizkih plač. Drugi razlog je večji individualizem, tretji pa visoka brezposelnost, ki prav tako zavira željo po stavkah.
Strokovnjaki opažajo podoben trend tudi drugod po Evropi. Tako se je celo v Italiji, državi večnih nezadovoljnežev, število izgubljenih dni zaradi stavk od 1511 dni na leto na tisoč prebivalcev v 70. letih zmanjšalo na "skromnih" 198 dni v 90. letih. Trenutno sta državi z največ stavkami Španija in Grčija, kjer so med leti 1990 in 1996 letno izgubili kar 400 delovnih dni, kar pa je še vedno za polovico manj kot v 80. letih. Na samem dnu lestvice pa so Švicarji, ki na leto zaradi stavk povprečno izgubijo le en delovni da
