Visoka kakovost življenja je za državljane razširjene EU – sedanjih 15 članic, 10 pristopnic in treh kandidatk - prioritetnega pomena, je pokazala raziskava Evropskega sklada za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev.
Zadovoljstvo v državah pristopnicah in kandidatkah, ki so večinoma revnejše, je v povprečju nižje od stopnje zadovoljstva v sedanji petnajsterici. V prvih je povprečno zadovoljnih 60 odstotkov ljudi, v petnajsterici pa kar 90 odstotkov.
Večina anketiranih v obeh skupinah držav se tudi strinja, da dobra služba ne zagotavlja le dobrih prihodkov, temveč tudi stike in samozavest, ki sta ključnega pomena. Najpogosteje se težave pojavljajo pri tistih, ki so pri delu močno obremenjeni.
Na življenjsko zadovoljstvo sicer vplivajo tudi delovni pogoji. Tisti, ki delajo prekomerno in so na delu močno obremenjeni, so večinoma manj zadovoljni od tistih v ugodnih delovnih pogojih. Z delovnimi pogoji pa so neposredno povezane tudi družinske razmere, nadalje navaja raziskava – v prihodnjih članicah ima zaradi delovnih pogojev težave v družinskem in družabnem življenju 27 odstotkov ljudi, v sedanjih članicah pa 19 odstotkov.
Brezposelnost, še posebej dolgotrajna, v razširjeni uniji velja tudi za enega glavnih vzrokov revščine, sledijo pa ji alkoholizem, bolezen, razpad družine in zasvojenost z mamili. V novinkah kot pogost razlog navajajo tudi nizko socialno podporo, v sedanjih članicah pa slabo izobrazbo. Za splošni razlog revščine pa v vseh državah velja socialna nepravičnost.