'Zahteve delavcev so razumljive'

Evropski parlament je glasoval proti več kot 48-urnemu tedenskemu delavniku. "To je zmaga vsega parlamenta, vseh političnih skupin," je po glasovanju dejal poročevalec Evropskega parlamenta Alejandro Cercas (PES).

Poslanci so danes glasovali o dopolnilih k predlogu sprememb direktive o delovnem času, o katerem so članice EU dogovor dosegle junija pod slovenskim predsedstvom EU. Dopolnila je predlagal odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, ki v veliki meri ponavljajo že znano stališče parlamenta.

Evropski parlament se je maja 2005 v prvi obravnavi zavzel za postopno odpravo (v roku treh let) vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega tedenskega delavnika, odbor pa se je pred kratkim zavzel med drugim tudi za vključitev celotnega dežurstva v delovni čas. Za sprejetje posameznih dopolnil je bila potrebna kvalificirana večina 393 poslancev.

Veselje ob zavrnitvi direktive so danes že izrazili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je proti dvema najpomembnejšima elementoma glasovala velika večina poslancev. Za amandma evropskega parlamenta, da mora delovni teden brez izjeme trajati največ 48 ur, je glasovalo 421 poslacev, proti jih je bilo 273, za amandma, po katerem mora biti celotno dežurstvo vključeno v delovni čas, pa je glasovalo 512, proti je bilo 141 poslancev.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič, bi namreč predlog direktive "zelo negativno vplival na zdravje in varnost delavcev".

Semolič je še zapisal, da so zato ponosni na sodelovanje sindikata v torkovih demonstracijam proti predlogu direktive o delovnem času v Strasbourgu, na katerih "smo se skupaj z drugimi sindikati borili, da se pravice evropskih delavcev ne bodo zmanjšale". Predsednik ZSSS je še poudaril, da je današnje glasovanje pokazalo, da je Evropski parlament edina med evropskimi institucijami, ki je še zaveznica sindikalnih organizacij.

Svetlik obžaluje

Kompromis o direktivi o delovnem času je bil realističen in v spravnem postopku bo težko doseči kaj več od tega, je po zavrnitvi direktive poudaril minister za delo Ivan Svetlik in obžaloval, da kompromis ni bil potrjen. "V tem smislu moramo voditi realno politiko," je opozoril. Dodal je še, da “čeprav se zavedamo, da kompromis zahteva nekatera popuščanja z vseh strani, mi za zdaj stališča ne bomo menjali.”

"S stališča pravic delavcev so te zahteve razumljive, je pa vprašanje, ali jih bodo glede na stališča vseh držav sindikati lahko uveljavili," je menil minister.

"Opozoriti velja tudi na to, da imamo zakonodajo, ki eno od spornih vprašanj, to je možnost podaljšanja delovnega časa preko 48 ur, dopušča, in sicer gre za zdravstveni sektor. Če bi to možnost izključili, bomo imeli nekaj problemov z zagotavljanjem normalnih storitev na zdravstvenem področju," je opozoril. "To je praktična okoliščina, ki je ne gre spregledati," je poudaril.

Minister je ob tem še izrazil željo, "da se vprašanja delovnega časa ne bi reševala po sodni poti, temveč skozi ustrezne evropske direktive in nacionalne zakonodaje."

Različno o direktivi o delovnem času 

O direktivi o delovnem času bo potreben spravni postopek med parlamentom in Svetom EU.

Mihael Brejc (EPP-ED/SDS) upa, da bodo v spravnem postopku upoštevali realne življenjske razmere ne le zdravnikov, temveč tudi ostalih poklicnih skupin in da bomo prišli do direktive, ki bo res korak naprej. Alojz Peterle (EPP-ED/NSi) je pojasnil, da podpira tiste rešitve, ki jih je doseglo slovensko predsedstvo. Kot je dejal, ni za "kampanjski odnos" do resnih vprašanj.

"Namen te direktive je boljša in pravičnejša organizacija delovnega časa, ki upošteva večjo prožnost in spodbuja delodajalce k takšni organizaciji, da bo večje ravnovesje med usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, hkrati pa upošteva tudi zdravje delavcev," je poudarila Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi).k.

Romana Jordan Cizelj (EPP-ED/SDS) je poudarila, da so ureditve v različnih državah unije različne in da so delavci ponekod manj zaščiteni kot v Sloveniji. Dejala je še, da državam članicam nič ne preprečuje, da bi delavce bolje zaščitile.

Aurelio Juri (PES/SD) je medtem današnje glasovanje označil za "veliko skupno zmago". Kot je dejal, je to v času, ko prihaja recesija, "zelo pomembna dobljena bitka", za katero upa, da jo bodo delavci znali ceniti.

Tudi Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Mojca Drčar-Murko (ALDE/LDS) predloga Sveta EU nista podprla. Kot sta zapisala v skupnem sporočilu za javnost, menita, da so neposredna pogajanja med delodajalci in zaposlenimi največji problem ureditve, kakršno predlaga Svet EU.