Šest tednov pred uradnim začetkom pogajanj je komisar za širitev Olli Rehn dejal, da Zagreb še ne sodeluje v zadostni meri s Haaškim sodiščem. "Če bi komisija morala podati mnenje na podlagi današnjih informacij, ne bi mogla priporočiti začetka pogajanj s Hrvaško," je v izjavi za javnost dejal komisar Rehn.
"Če ne bo napredka s hrvaške strani, smo pripravljeni tudi odložiti začetek pogajanj," je še zagrozil. Evropska unija je pred tem določila 17. marec kot datum začetka pogajanj, pod pogojem, da bo Hrvaška polno sodelovala s Haaškim sodiščem. Kamen spotike pri tem je izročitev hrvaškega generala Gotovine sodišču. Kot je dejal komisar Rehn, bi Hrvaška Gotovino lahko predala, če bi za to obstajala politična volja in dodal, da je Bruselj prepričan, da se general skriva na Hrvaškem ali v hrvaškem delu Bosne in Herzegovine. "Hočem povedati zelo jasno: brez sodelovanja s sodiščem v Haagu se pogajanja ne morejo začeti," pravi Rehn.
Komisija je oceno o nesodelovanju Zagreba s Haagom oblikovala na podlagi poročila glavne tožilke Carle del Ponte ter nekaterih drugih virov, ki trdijo, da je Hrvaška vlada bila v stikih z generalom Gotovino in se z njim celo pogajala o prostovoljni predaji.
"Verjamem, da bo hrvaška vlada sporočilo vzela resno. V Evropo ni mogoče po bližnjici, ampak po redni poti, kar pomeni spoštovanje vladavine prava," je še dejal Rehn.
Končno oceno o naši sosedi mora na podlagi poročila luksemburškega predsedstva EU podati Svet EU, torej države članice, in sicer do predvidenega začetka pogajanj.
Šeks: 'Hrvaška vlada je storila vse, kar je v njeni moči'
Hrvaški premier Ivo Sanader, ki je prav danes v Luksemburgu lobiral za začetek pogajanj Hrvaške z Brusljem, te očitke zavrača. Sanader trdi, da njegova vlada dobro sodeluje s haaškim sodiščem, kljub temu pa opozorilo jemlje resno.
Predsednik hrvaškega Sabora Vladimir Šeks pa je izjavil, da mora hrvaška vlada prepričati svoje evropske partnerje, da se general Ante Gotovina ne nahaja na Hrvaškem in da so hrvaške oblasti storile vse, da bi ga odkrile.
"Od začetka je bilo jasno, da je začetek pristopnih pogajanj povezan z razrešitvijo primera Gotovina. Izjava komisarja Rehna dokazuje, da se v zvezi s tem ni nič spremenilo in spremembo bi bilo tudi iluzorno pričakovati," pa je dejal predsednik Stipe Mesić.
Rupel upa, da se Hrvaški "ne bo nič pokvarilo"
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v Bruslju ob robu zasedanja vodij diplomacij Evropske unije izrazil upanje, da bo Hrvaška kljub današnji negativni oceni 17. marca začela pristopna pogajanja z EU. "Upam, da se ne bo nič pokvarilo glede na to, kar je bilo rečeno in sklenjeno," je dejal Rupel, ki je sicer priznal, da je tudi "sam začutil nekaj negotovosti pri nekaterih kolegih".
"Slovenija podpira začetek pogajanj s Hrvaško in ima nasploh pozitivno stališče glede širitve EU na Balkan. Strateško gledano si ne predstavljamo rešitve za JV Evropo brez evropskega konteksta. Če bo prišlo do zamude pri Hrvaški, bi to pomenilo tudi zamudo pri drugih projektih v regiji, za kar pa Slovenija nikakor ni zainteresirana," je dejal Rupel.
