'Evropska Kolumbija': kako je Albanija postala prva narkodržava v Evropi?

Albanijo, ki čaka in upa na začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, v zadnjih mesecih pa jo pretresajo množični protivladni protesti, na katerih demonstranti zahtevajo "evropsko Albanijo", je postala prva "narkodržava" na stari celini. Narkodržavo Mednarodni monetarni sklad definira kot državo, v kateri je denar, pridobljen s preprodajo drog, prodrl v praktično vse državne institucije. Albanija se kopa v denarju prepovedanih drog, piše Vice. 

Mlada Artan in Luli, s katerima se je na tiranskih ulicah srečal novinar Vicea, sta najprej preprodajala marihuano, nato pa prešla na kokain – s tem namreč zaslužita veliko več, poleg tega ga je lažje dobiti. In prav kokain je postal 'glavna droga', s katero albanske kriminalne združbe vstopajo na evropski trg. 

S pretihotapljenim enim kilogramom kokaina v bogate evropske države, kjer povpraševanje po kokainu stalno raste, Artan in Luli lahko zaslužita tudi do 23.000 ameriških dolarjev.

Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva iz leta 2018 je Albanijo opisalo kot domovino "neobvladljive korupcije, šibkih pravnih in vladnih institucij ter šibkim mejnim nadzorom", trgovina z drogami, utaja davkov, tihotapljenje in trgovina z ljudmi pa so "najdonosnejše zločinske panoge v državi".

Evropska Kolumbija in sedež trgovine z drogo v Evropi 

V zadnjih letih je Albanija tako postala sedež trgovine z drogo na stari celini, pridobljena sredstva in denar pa so zašli tudi med politično elito. "Gre za evropsko Kolumbijo. Proizvajalca in distributerja droge v Evropi. Gre za narkodržavo," je za Independent dejal evropski diplomat.

Na položaj narkodržave je Albanijo povzdignila trgovina s kokainom in kriminalne združbe, kot je Hellbanianz – ta je postala eden glavnih igralcev na britanskem trgu, širi pa se po vsej Evropi. Albanski tihotapci so vzpostavili in utrdili neposredne dobavne poti z Latinsko Ameriko in pristanišči v Belgiji in na Nizozemskem.

Februarja lani je policija v albanskem pristanišču Durres našla 613 kilogramov kokaina iz Kolumbije, skritega med pošiljko banan. A albanske oblasti priznavajo, da jim uspe odkrili le 10 odstotkov vseh pošiljk droge v države in iz njih, spet drugi ocenjujejo, da je ta odstotek še manjši. "Sofisticirane tihotapske skupine so postale tako močne, da imajo vzpostavljene mreže po vsem svetu," je za Independent povedal Alfonc Rakaj, raziskovalec iz Tirane. "Zelo dobro upravljajo s svojo svetovno mrežo, ki se razteza vse od Latinske Amerike do Zahodne Evrope. In zelo jasno je, da vse kriminalne združbe delujejo z določeno stopnjo politične in policijske podpore ter zaščite."

Na volitve s pomočjo mamilarskih baronov 

Primer Albanije je poseben prav zato, ker mamilarski baroni na tem območju niso obravnavani kot kriminalci oziroma izobčenci na robu albanske družbe. Namesto tega naj bi bili izjemno tesno povezavi z vladajočo politično elito.

Denar trgovine z drogami je postal del albanskega demokratičnega sistema – najboljši način za pridobitev volilnih glasov je namreč s plačilom v gotovini, to pa najhitreje in najbolje tu proizvajajo prav droge. Evropska študija, opravljena med letoma 2016 do 2019, je odkrila, da je kar 20,7 odstotka Albancev ponujalo denar v zameno za njihov glas na volitvah. V kupovanje glasov pa so najbolj vpletene prav združbe, ki se ukvarjajo s preprodajo kokaina. Vodja albanskega inštituta za politične študije Afrim Krasniqi tako pravi, da je bila njihova vloga na volitvah leta 2017 večja kot vloga političnih strank. "Danes obstaja vsesplošno prepričanje, da nihče ne more zmagati na volitvah brez podpore tovrstnih skupin."

V škandale, povezane s preprodajo drog, sta se vpletla tudi zadnja notranja ministra v vladi premierja Ramija. Prvega, Saimirja Tahirija, že letos čaka sojenje zaradi obtožb korupcije in preprodaje drog. Njegovo ime se je namreč znašlo na posnetku, ki ga je s prisluškovanjem pridobila italijanska policija.

'Balkanski Pablo Escobar'

A nihče ne simbolizira prepletenosti albanske elite in preprodajalcev drog ali zgodbe, kako se je država povzpela na položaj prve narkodržave v Evropi, bolje kot Klement Balili, lastnik hotela, nekdanji javni uslužbenec in številka ena preprodaje drog, ki ga grška policija opisuje kot "balkanskega Pabla Escobarja".

Dosje grške vlade na 10.000 straneh razkriva njegov milijardo dolarjev vreden drogeraški imperij, ki je izšel iz gospodarskega kolapsa in obdobja brezvladja v 90. letih. Uradno se Balili ukvarja s prevozništvom, ribolovom in varnostnimi službami, v zadnjih letih je zgradil vrsto luksuznih hotelov na jadranski obali. Leta 2015 je rdeči trak na odprtju enega od hotelov prerezal celo takratni predsednik države Ilir Meta, ob njem pa so stali tudi takratni finančni minister Arben Ahmetaj in več politikov. Balili svojih povezav s politiko nikoli ni skrival in v nedavnem intervjuju je celo priznal, da se je na določene položaje povzpel tudi z donacijami političnim strankam.

V zadnjem desetletju je bila na sledi Baliliju grška policija. A zdelo se je, da naletijo, kadarkoli se jim je uspejo približati, na oviro v obliki albanskih oblasti. Maja 2016 je grška policija aretirala 12 članov Balilijeve kriminalne združbe in zasegla skorajda 700 kilogramov konoplje – rezultat dveletne policijske operacije. Grška policija je takrat izdala nalog za aretacijo Balilija, a albanska policija ni želela potrditi prejema naloga. Do časa, ko so končno priznali prejem, pa je po njihovih besedah Balili že izginil neznano kam.

Tri mesece za tem so se pojavile fotografije, na katerih se Balili na jahti ob jadranski obali zabava z visokimi policijskimi uradniki. Da je prav povezanost Balilija s politično elito ključ do njegovega uspeha, ugotavlja tudi ameriški ambasador v Albaniji Donald Lu: "Politiki tako z desne kot leve strani političnega polja so prisluhnili močnim interesom skorumpiranih poslovnežev in preprodajalcev drog. Kako drugače bi lahko pojasnili, da je Klement Balili še vedno svoboden?"

Januarja letos je albanska policija le aretirala Balilija. A kljub slavospevu albanskih politikov o velikem uspehu policije mnogi njegovo aretacijo vidijo le kot propagandno sredstvo – drogeraški vodja se je namreč sam predal policiji, zaradi spremembe zakona leto prej pa ga niso izročili Grčiji, temveč so mu sodili v Albaniji. Sodišče je tudi ugodilo njegovi zahtevi po sojenju po skrajšanem sodnem postopku, kar je zagotovilo, da je njegova kazen zmanjšana za tretjino, poleg tega pa so hitri postopki zagotovili, da mu ni bilo treba razkriti podrobnosti in povezav s politično elito.

7. maja je bil obsojen na deset let zapora zaradi preprodaje drog, pranja denarja in članstva v kriminalni združbi. Njegova odvetniška ekipa je napovedala pritožbo.

A nekateri delavci, zaposleni na njegovih gradbenih projektih, Balilija vidijo drugače: "Ne vem, kaj je Klement naredil, ali je res, kaj pravijo ... A v našo skupnost je prinesel denar," je za Vice povedal eden od njih. "Imel je veliko gradbenih projektov, pri katerih smo delali več let. Vedno je plačal, skupnost ga je spoštovala, bil je poslovnež, ne boter."

A drugi, nekoliko mlajši delavec ima drugačno zgodbo: "Plačal je, ko je želel plačati, in če ni hotel, ni bilo ničesar, kar si lahko storil. Lasti si policijo, sodišče, davčne uradnike ... Če ne bi plačal računa in bi mu za to kaj rekel, ne želim vedeti, kaj bi se zgodilo z mano. Pozna in nadzoruje vse." 

Del balkanske poti, po kateri prepovedane droge potujejo na evropske trge, na katerih je vse bolj prisoten tudi kokain, poteka tudi čez Slovenijo. Samo aprila je ljubljanska policija po več kot leto dni trajajoči preiskavi zasegla 230 kilogramov kokaina, dva kilograma heroina, 43 kilogramov konopljine smole in štiri osebna vozila s posebej prirejenim prostorom za tihotapljenje droge. Šlo je za delovanje mednarodne hudodelske združbe v Sloveniji, na Balkanu in v državah Evropske unije. Tovrstne preiskave in zasegi tudi v Sloveniji niso redkost – vse to pa kaže na dejstvo, da je Slovenija še vedno stičišče tihotapskih poti.