Dva meseca po prevzemu položaja je Evropska komisija potrdila strateške prioritete za svoj petletni mandat. Kot je ob predstavitvi v Evropskem parlamentu v Bruslju poudaril predsednik komisije Jose Manuel Barroso, so v njihovem vrhu prizadevanja za gospodarsko rast in delovna mesta. "Da bo učinkovita, Evropska unija potrebuje jasne politične prioritete. Največji izziv za Evropo danes je jasen: rast in delovna mesta," je dejal Barroso.
"Sprostiti moramo neznanski potencial Evrope. Začeti moramo obdobje evropske prenove. Izzivi pred nami so tako veliki in kompleksni, da se z njimi lahko soočimo le v partnerstvu. Zgraditi moramo dinamično partnerstvo za obnovo Evrope," je o programu, ki ga je komisija poimenovala Partnerstvo za evropsko obnovo: partnerstvo za blagostanje, solidarnost in varnost celine, in ciljih še povedal Barroso.
Cilj je doseči blagostanje, solidarnost in varnost držav EU
Blagostanje, solidarnost in varnost so cilji, ki jih komisija s strategijo želi doseči. "Evropo je treba vrniti na pot dolgoročnega blagostanja. Treba je zagotoviti trajnostno gospodarsko rast in delovna mesta skladno z lizbonsko strategijo. V zadnjem desetletju sta rast in produktivnost zaostajali za tistimi v gospodarskih partnericah," je poudaril Barroso.
Ključni elementi prizadevanj za blagostanje morajo biti po prepričanju komisije oblikovanje prijaznega poslovnega okolja, vlaganja, še posebej v raziskave in izobraževanje, ter spremembe, kamor je moč vključiti reforme za aktivne trge dela.
S solidarnostjo pa komisija potrjuje zavezanost socialni pravičnosti in gospodarski ter socialni koheziji. Treba je okrepiti solidarnost in socialno pravičnost ter kohezijo, izhaja iz prioritet, kjer je še posebej izpostavljena tudi solidarnost s prihodnjimi generacijami, in sicer prek varovanja okolja in upravljanja naravnih virov ter zaščite skupnih vrednot in pravic, kot so pravice otroka in kulturna raznolikost.
Nadalje si bo Evropska komisija prizadevala za izgradnjo prostora varnosti in pravice. Med naloge na tem področju sodijo varovanje meja, vizna politika, boj proti terorizmu in kriminalu, pa tudi preprečevanje naravnih katastrof in okoljskih ter zdravstvenih kriz oziroma po potrebi upravljanje z njimi.
Četrti cilj komisije pa je Evropo narediti za svetovno partnerico. EU bo močnejša akterka skozi aktivno sosedsko politiko, močno trgovinsko politiko, s širitvijo, razvojno politiko in varnostno politiko, izhaja iz strateških prioritet.
Omeniti velja še, da bosta potrjene strateške smernice prvič potrjevala tako Evropski parlament kot Svet EU, to so države članice. Komisija upa, da bo dogovor dosežen v prvi polovici letošnjega leta, pod luksembuškim predsedstvom, s čimer bodo evropske institucije dobile močna skupna izhodišča za delovanje v prihodnjih petih letih.
Potočnik: V strateških prioritetah bi se morala najti tudi Slovenija
Evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik je ocenil, da bi se v strateških prioritetah, ki naj bi postale usmeritve za celotno Evropsko unijo, morala najti tudi Slovenija. "Usmeritev, ki je prava za Evropo, je prava za Slovenijo. Menim, da se bo Slovenija znotraj teh prioritet našla. Vse prioritete so tudi tiste, ki jih državljani EU postavljajo na prvo mesto," je dejal Potočnik.
Potočnik je tudi prepričan, da iz strateških smernic vejeta zaupanje in optimizem, v njem pa se ohranja širina, čeprav se ne otepa politične odgovornosti, da je treba določene prioritete izbrati in jih skušati uresničiti. "Ne gre za izumljanje nove lizbonske strategije, temveč za njeno uresničevanje. Gre za izbiro med ključnimi komponentami, gre za način in iskanje poti, kako jih čimbolj uresničiti. Ne gre pa za odrekanje ciljem, kot so varovanje okolja in socialna varnost," je še dejal.