Medtem, ko londonski dnevnik Financial Times meni, da je vojaški odgovor na napade nujno potreben, pa levousmerjeni liberalni češki časnik Pravo, moskovska Nezavisimaja Gazeta in liberalni avstrijski Der Standard opozarjajo, da bi ameriški napadi utegnili povzročiti trpljenje nedolžnih. Levousmerjeni liberalni londonski časnik Guardian in italijanska La Repubblica se v današnjih izdajah bolj posvečata ameriškemu zbiranju podpore protiteroristični koaliciji, francoski Le Figaro pa ugotavlja, da bi moral zahodni svet po napadih dokazati svojo povezanost.
Londonski Financial Times ugotavlja, da je disciplina ZDA doslej naredila velik vtis. Žalovanju je sledil izraz neomejene solidarnosti. Vendar zdaj prihaja težji del, ugotavlja časnik. Intenzivna diplomatska dejavnost nazorno kaže zaskrbljenost Evrope nad morebitnimi odločitvami Busheve administracije. Vojaški odgovor je neobhodno potreben, čas in cilj te nove vojne pa ostajata neznana, še piše Financial Times.
Avstrijski Der Standard opozarja, da nas je poraz Sovjetske zveze v Afganistanu izučil, da se v vojni proti prebivalcem ne da zmagati. Tako bi bilo - gledano s humanitarnega vidika - tudi s taktičnega vidika pomembno, da bi osvojili srca Afganistancev. Tako bi lahko poglobili že obstoječi razkorak med verskimi diktatorji in trpečim ljudstvom in osušili "močvirje terorizma". Nič ne bi bilo hujše kot to, da bi Osama bin Laden pobegnil, civilisti pa bi umirali. Edino geslo je lahko Pomoč in osvoboditev namesto stiske in smrti, še zaključuje Der Standard.
Praško Pravo opozarja, da po napadih na ZDA pogleda ne bi smeli zakrivati niti žalost niti poziv k maščevanju. Odgovorne je treba kaznovati, vendar samo njih, svari Pravo. Če je Osama bin Laden odgovoren za te napade in tudi če ga bodo prijeli nasilno, bo svet pozdravil to potezo. Mobilizacija proti islamu pa je povsem neprimerna, še ugotavlja Pravo.
Moskovski časnik Nezavisimaja Gazeta pa svari, da bi napad na napačen cilj povzročil zgolj trpljenje nedolžnih ljudi, odgovorni za ameriško tragedijo pa bi jo odnesli brez posledic. Rusija je dobila vabljivo priložnost za vključitev v elitno družbo in prijateljstvo z zvezo NATO. Vendar se rusko vodstvo še obotavlja, in prav ima. Če smrdi po smodniku in krvi, se ne smemo prenagliti, zaključuje Nezavisimaja Gazeta.
Britanski Guardian piše, da evropski zavezniki ne izključujejo možnosti vojaškega napada, ki bi se razlikoval od drugih. Vendar pa hkrati pritiskajo na ameriškega predsednika Georga Busha, naj temeljito preuči tudi vse možnosti povračilnih ukrepov, ki ne bi vključevale vojaških operacij. Samo na ta način bi po mnenju Evrope lahko dosegli dolgoročen uspeh brez uničevalnih posledic. Pot k rešitvi problema brez uporabe vojaških sredstev se začenja z diplomatsko ofenzivo, ki je pravkar stekla, vendar pa se bodo ZDA učinkovito odzvale le, če bodo bolj fleksibilne. V pogovorih bi morali bolj sodelovati Združeni narodi. V primeru, da bodo talibani izročili Osamo bin Ladna, se bo to najverjetneje zgodilo s posredovanjem ZN, še domneva britanski dnevnik.
Rimska La Repubblica pa ugotavlja, da Bush potrebuje podporo velikih arabskih prestolnic, da bi dokazal da gre pri lovu na bin Ladna za boj proti talibanom in mednarodnemu terorizmu, ne pa za začetek vojne med krščanstvom in islamom.
"Podpora in solidarnost z ZDA nista zgolj moralna obveza zahodnih držav, ampak tudi znak povezanosti neke civilizacije", ugotavlja francoski Le Figaro. Vendar ne smemo pozabiti, da so ameriško tragedijo v islamskem svetu sprejeli z navdušenjem, v Afriki s protiameriškimi občutki, Azijci pa so čakali na nadaljnji razvoj dogodkov. Velik del sveta se ni čutil prizadetega zaradi ameriške drame. Kar ta ljudstva lahko prepriča, ni maščevanje, ampak ideal Zahoda, ki temelji na demokraciji in napredku. Namesto strašni vojni civilizacij bi morali dati prednost tekmovanju med civilizacijami. Zahod bi moral dokazati, da je povezan, še ugotavlja Le Figaro.
