Financial Times: Teroristi niso edina grožnja naši svobodi. Ne smemo pozabiti, da na obeh straneh Atlantika zaprašeni v predalih ležijo mnogi protiterostični zakoni. Po napadih na New York in Washington pa bi jih morali zaostriti. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali bodo ukrepi res prestrašili zaprisežene teroriste. Če pomislimo na 11. september, je odgovor najverjetneje "ne". Vizume je mogoče ponarediti, obstajajo telefoni, ki jim ne prisluškujejo, mogoče je vzpostaviti nove denarne kanale. A ti pomisleki ne smejo biti nobeno opravičilo za to, da ne bi ničesar storili. In pogled na protikomunistično McCarthyjevo obdobje nas uči, da je potreben skrben razmislek. Oblast korumpira. In prevelika oblast je nevarna tudi v izrednih razmerah.
Il Messaggero: Danes je še bolj očitno, da terorizma islamskih skrajnežev in držav, ki jim nudijo zaščito, ni moč premagati samo z nasiljem in orožjem. Odgovor je potrebno poiskati predvsem na političnem področju. In zgodovina ponuja dovolj veliko orožarno, kjer lahko najdemo primerno strelivo in rešitve. Danes, tako kot nekoč, se je moč opreti na domače politične sile v državi, ki bi lahko nasledile tiste oblastnike, ki jim narod ni podelil legitimnosti. Danes, tako kot nekoč, je moč staviti na alternativne nacionalne rešitve, ne da bi se zdelo, da je to nastalo na podlagi ukaza tujcev.
La Croix: Vse bolj jasno postaja, da bo talibski režim, ki obstaja že pet let, odpadel kot gnil sadež z drevesa in da ga bodo nekega dne videli kot postransko žrtev tragičnih napadov na ZDA. A najprej se je moral zgoditi pokol v New Yorku in Washingtonu, da so se politične sile zbudile iz duševne otopelosti in se z vso resnostjo zavedle perverznega, mafijskega in kriminalnega režima v osrčju Evroazije. Najprej je moralo umreti na tisoče ljudi "kot jaz in ti", da se je prebudila naša uspavana vest.
Die Presse: Že več kot dva tedna obljublja Washington, pravzaprav državni sekretar Colin Powell, da bodo objavili dokaze proti Osami bin Ladnu - pa čeprav naj jih zaradi varnostnih razlogov ne bi objavili v celoti. To je razumljivo. A doslej ni prišlo še do nobene objave. In tudi resničnega pojasnila, zakaj se to še ni zgodilo, ni. Je že res, da je to vsa pravica Busheve vlade, a s takšnih ravnanjem se krepi nezaupanje in irealne teorije o zaroti. Če eden od glavnih vpletenih v mednarodno dogajanje, namreč Pakistan, ne pozna resnice, britanski premier Tony Blair pa menda že, se zastavlja vprašanje, komu naj ljudje zaupajo? 11. septembra so spoznali, da je nemogoče mogoče. In morali bi jim dati določeno mero gotovosti, tako da njihov občutek za realnost ne bo nenehno žrtev njihovih fantazij.
