Sodišče Evropske unije (EU) je razsodilo, da lahko delodajalci v EU delavcem prepovedo na delovnem mestu nositi politične ali verske simbole, vključno z naglavnimi rutami, a le ob pogoju, da je nošenje vidnih svetovnonazorskih simbolov v podjetju prepovedano na splošno in da za to obstajajo dobro razlogi.
Kot poroča BBC, notranja pravila, ki prepovedujejo nošenje kakršnih koli verskih, političnih ali filozofsko obarvanih znakov, ne pomenijo neposredne diskriminacije. Želja stranke, da ženska z naglavno ruto zanjo ne opravi določene uslugo, pa za prepoved ni dovolj.
Gre za prvo sodniško odločitev, ki vključuje tudi nošenje naglavnih rut na delovnem mestu. Razsodbo je, kot poroča Guardian, spodbudil primer receptorke v Belgiji, ki je bila odpuščena zaradi nošenja naglavne rute na delovnem mestu, belgijsko sodišče je primer predalo v razjasnitev evropskemu sodišču.
Eni razočarani, drugi zadovoljni
Organizacija za človekove pravice Amnesty International tako meni, da gre za razočaranje, v Evropski ljudski stranki so razsodbo pozdravili kot zmago evropskih vrednot.
AI ob tem še poudarja, da bo današnja razsodba Sodišča EU samo še povečala diskriminacijo. "Z razsodbo, da lahko podjetja prepovedo verske simbole na osnovi nevtralnosti, so odprli stranska vrata prav tovrstnemu prejudicu," je zapisano v sporočilu za javnost.
Vodja Evropske ljudske stranke (EPP), ki je največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Manfred Weber je na drugi strani ocenil, da gre za pomembno razsodbo Sodišča EU, ki bo delodajalcem omogočila, da bodo prepovedali islamsko zakrivanje na delovnem mestu. "Evropske vrednote se morajo odražati v javnem življenju," je na Twitterju zapisal Weber.
Odzvali so se tudi v Evropskem združenju odvetnikov za delovno pravo. Kot je ocenila predsednica združenja Claire Toumieux, gre za zelo logično in uravnoteženo razsodbo. Dodala je, da razsodba dopušča fleksibilnejšo interpretacijo, ki se bo odražala v nacionalnih preferencah. "Striktno stališče ne bi bilo dobro za Evropo in bi najverjetneje povzročilo še več nasprotovanja EU in evropski zakonodaji," je dejala.
V Evropski mreži proti rasizmu (Enar) so ocenili ravno nasprotno in menili, da gre za zelo zaskrbljujočo odločitev, ker muslimanskim ženskam prepoveduje nošnjo naglavne rute na delovnem mestu.
Odzvala se je tudi uradna Ankara. Tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Ibrahim Kalin je tvitnil, da bo razsodba sodišča samo še okrepila razpoloženje proti muslimanom in tujcem v Evropi. "Quo vadis Evropa (Kam greš Evropa)?" se je vprašal Kalin.
Sodišče je razsojalo v dveh primerih, belgijskem in francoskem
Kot je razvidno iz razsodbe sodišče, gre v prvem primeru za Samiro Achbite, ki je muslimanske veroizpovedi, in jo je podjetje G4S 12. februarja 2003 zaposlilo kot receptorko. V času ko jo je družba zaposlila, je pri njej veljalo nenapisano pravilo, da delavci na delovnem mestu ne smejo nositi vidnih znakov političnega, filozofskega ali verskega prepričanja.
Podjetje je zaposleno 12. junija 2006 zaradi njene neomajne namere, da bo na delovnem mestu nosila muslimansko naglavno ruto, odpustilo. Achibitejeva je odpoved izpodbijala pri belgijskih sodiščih.
Sodišče EU je v primeru Achibitijeve ugotovilo, da prepoved nošenja muslimanske naglavne rute, ki izhaja iz internega pravila zasebnega podjetja, s katerim je prepovedano nošenje vidnih vsakršnih političnih, filozofskih in verskih znakov na delovnem mestu, ne pomeni neposredne diskriminacije.
V drugem primeru gre za Asmo Bougnaoui, ki jo je podjetje Micropole 15. julija 2008 zaposlilo kot projektno inženirko na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Družba Micropole je po pritožbi stranke od delavke zahtevala, naj ne nosi več naglavne rute. Bougnaouijeva je temu nasprotovala, zaradi česar so jo odpustili. Odpoved delovnega razmerja je izpodbijala pri francoskih sodiščih.
Sodišče EU je v primeru Bougnaouijeve ugotovilo, da zgolj zahteve stranke, naj ne nosi naglavne rute, ni mogoče šteti kot dejanski in odločilni pogoj za zaposlitev.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.