Delovne večerje so se udeležili francoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Gerhard Schröder ter italijanski, španski, francoski in nizozemski premier, Silvio Berlusconi, Jose Maria Aznar, Lionel Jospin ter Wim Kok. Povabljen je tudi predsedujoči Evropski uniji, belgijski premier Guy Verhofstadt in unijin zunanjepolitični predstavnik Javier Solana.
Prvotno je bilo predvideno srečanje Blaira s Chiracom in Schroederjem, ki pa je preraslo v evropski mini vrh. Kot je povedal neimenovani tiskovni predstavnik britanske vlade, želi Blair na srečanju z voditelji petih glavnih držav, ki vojaško prispevajo v operaciji v Afganistanu, izmenjati poglede na to operacijo. Francija, Nemčija, Italija in Španija so ponudile vojaško podporo ameriškim napadom v Afganistanu, ki jim logistično podporo že nudi Velika Britanija. V zvezi z razmerami na Bližnjem vzhodu so bili enotni, da je treba oživiti mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci. Po ocenah voditeljev je na Bližnjem vzhodu potrebna navzočnost Američanov, še zlasti pri izvajanju pritiska na sprti strani. Francoski predsednik je o tem dejal, da evropske države podpirajo ustanovitev neodvisne palestinske države ob zagotavljanju pravic in varnosti Izraela.
Blair naj bi udeležence te "neformalne večerje" seznanil tudi s svojo turnejo na Bližnjem vzhodu, med katero je minuli teden skušal pridobiti podporo muslimanskih držav. Blair se bo sicer v sredo v Washingtonu sešel z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem.
Po srečanju niso objavili skupnega sporočila, izjavi sta dala le francoski predsednik Jacques Chirac in nizozemski premier Wim Kok. Po Chiracovih besedah so evropski voditelji potrdili solidarnost z Američani v vojaški akciji v Afganistanu, pri čemer pa so poudarili, da operacija ni edina rešitev. Kot je še poudaril, je treba okrepiti predvsem sredstva za iskanje politične rešitve v Afganistanu.
Kok je podobno dejal, da vojaška akcija v Afganistanu ni "cilj sam po sebi", obenem pa je potrdil, da se bo nadaljevala tudi med ramadanom, če bo potrebno. "Vojaška operacija je primeren odgovor odgovornim za ameriške teroristične napade na ZDA 11. septembra," je še dejal nizozemski premier in poudaril, da je kratkoročna prednostna naloga mednarodne skupnosti v Afganistanu humanitarne narave - zagotovitev hrane za prebivalce države še pred nastopom zime. Po Kokovih besedah so se na mini vrhu pogovarjali tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer so potrdili veliko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka v mirovnem procesu na območju. Po ocenah voditeljev je na območju potrebna navzočnost Američanov, še zlasti pri izvajanju pritiska na sprte strani.
Medtem pa je eden izmed Blairovih sodelavcev dejal, da so Velika Britanija, Italija, Francija, Nemčija in Španija tiste evropske države, ki so pripravljene in sposobne zagotoviti "velik vojaški prispevek" v operaciji v Afganistanu.
Kot je po navedbah tujih agencij komentiral nek evropski diplomat, Evropejci, ki so doslej pokazali presenetljivo solidarnost z ZDA, menijo, da bi vsakršno popuščanje pomenilo preveliko tveganje. "Če damo bin Ladnu občutek, da smo šibki, razdeljeni ali pa nam primanjkuje poguma, potem bo to pomenilo, da smo se vdali terorizmu, ki lahko udari tudi po nas, Evropejcih," je poudaril in dodal: "Hočeš nočeš smo vpleteni v dolgotrajno bitko in to bo moralo sprejeti tudi javno mnenje."
Očitki zaradi oholosti britanskega premiera
Bolj kot sama vsebina srečanja v Londonu pa bode v oči način, s katerim se, kot se vrstijo očitki, želi britanski premier Tony Blair na vsak način postaviti v ospredje evropske diplomacije. Večina udeležencev sinočnjega sestanka se je namreč v London povabila takorekoč sama in ob precejšnji nejevolji zaradi "oholega vedenja" britanskega premiera.
Kot piše britanski časnik Financial Times, so v ozadju srečanja v Londonu diplomatska prizadevanja britanskega premiera Blaira sprožila nemalo jeze ostalih evropskih voditeljev, ki so protestirali spričo dejstva, da niso bili povabljeni na ključni strateški sestanek na Downing Streetu. Blair je namreč k sebi na večerjo sprva povabil le nemškega kanclerja ter francoskega predsednika in premiera. Takoj ko so za srečanje izvedeli v ostalih prestolnicah, pa se je sprožil plaz ugovorov, saj so se evropski voditelji začeli drug za drugim v jezi pritoževati Blairu in zahtevati svoj sedež za mizo.
Prvi se je oglasil italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je zahteval vabilo. V odgovor na pripombe se je do sobote zvečer za mizo našlo mesto zanj in za španskega predsednika vlade Joseja Mario Aznarja. V nedeljo popoldne pa je bil Downing Street vnovič prisiljen razširiti listo povabljencev. Le uro zatem, ko je Blairov tiskovni predstavnik sporočil, da bo belgijski premier Guy Verhofstadt, katerega država trenutno predseduje EU, o izidih srečanja seznanjen po telefonu, so v Londonu sporočili, da se bo belgijski premier pridružil omenjeni šesterici, spremljal pa ga bo unijin predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Da bi bila zadrega Downing Streeta še večja, je nato nizozemski premier Wim Kok napovedal udeležbo na srečanju, vabilo gor ali dol. Nizozemski predstavniki so nato povedali, da je vabilo v Haag prispelo v nedeljo popoldne. Kok je na sestanek zamudil 45 minut.
Zaplet je še posebej neroden za britanskega premiera Blaira, saj se je ta zaradi ločenega druženja "evropskih velikih" že drugič znašel v neprijetnem položaju. Do podobnega zapleta je namreč prišlo ob robu oktobrskega vrhunskega zasedanja EU v Gentu, kjer so si Velika Britanija, Nemčija in Francija prav tako vzele čas za ločeno razpravo o aktualnih problemih. Tiskovni predstavnik Downing Streeta sicer ni hotel nič slišati o kakršnikoli zadregi, omejil se je na izjavo, da je bilo srečanje "zelo koristno". Udeleženci so se medsebojno obvestili o dvostranskih obiskih na Bližnjem vzhodu in v Rusiji ter o prihodnjih diplomatskih aktivnostih, povezanih z novimi ukrepi proti afganistanskim talibanom in Osami bin Ladnu, glavnemu osumljencu za teroristične napade v ZDA.
Diplomatske aktivnosti v prihodnjih dneh
Zahodne države bodo v prihodnjih dneh nadaljevale živahno diplomatsko dejavnost. Francoski predsednik Chirac se bo v torek v Beli hiši sešel z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, v sredo pa bo Chiracu sledil še britanski premier Blair, ki bo gostitelja seznanil z izidi svoje nedavne turneje po arabskih državah in v Izraelu. Sicer Blair med pogovori v Damasku in Rijadu ni naletel na pretirane simpatije glede vojaškega posega v Afganistanu. Nemški kancler Schröder se je vrnil iz turneje po Kitajski, Indiji in Pakistanu, med katero se je ustavil še v Rusiji, medtem ko se bosta belgijski premier Verhofstadt in unijin zunanjepolitični predstavnik Solana v ponedeljek srečala z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.
V soboto se bo v New Yorku začelo tudi letno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki so ga zaradi terorističnih napadov v ZDA prestavili. Med prvimi govorniki bo ameriški predsednik Bush, ki se bo ob tej priložnosti sešel z vrsto svetovnih voditeljev, med drugim z indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeejem ter s pakistanskim voditeljem Pervezom Mušarafom.
