Evropski parlament je zavrnil možnost nacionalnih prepovedi uvoza GSO

Evropski poslanci so danes zavrnili predlog uredbe, po kateri bi smele države članice na svojem ozemlju omejiti ali prepovedati uporabo gensko spremenjenih živil in krme, katerih uporaba bi sicer bila dovoljena na ravni EU. Parlament meni, da je uredba nedomišljena, neizvedljiva in bi vodila v uvajanje mejnih kontrol med državami za in proti GSO.

Spremenjena zakonodaja bi dala članicam možnost, da ob določenih pogojih omejijo ali prepovejo prodajo in uporabo gensko spremenjenih živil in krme na svojem ozemlju, ki so sicer na ravni EU dovoljene.

Gre za podoben zakonodajni predlog tistemu, s katerim so države članice aprila letos dobile možnost, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo pridelavo gensko spremenjenih rastlin, sicer odobrenih na evropski ravni. To možnost je v roku izkoristilo 19 članic EU, med njimi tudi Slovenija.

A gojenje je vedno vezano na določeno ozemlje, medtem ko je trgovina zelo pogosto čezmejna, zato bi bilo prepoved prodaje in uporabe zelo težko izvajati, saj med članicami EU ni mejnih kontrol.

"Današnje glasovanje je jasno sporočilo komisiji. S takšnimi predpisi bi namreč postavili na glavo vse pridobitve enotnega trga in carinske unije," je po glasovanju poudaril poročevalec Giovanni La Via (EPP). Njegovo priporočilo so poslanci podprli s 577 glasovi za, 75 proti in 38 vzdržanimi.

Kot je še opozoril, bi lahko imel predlog komisije negativne posledice za evropsko kmetijstvo, ki je zelo odvisno od proteinske krme iz GSO, kar bi posledično vplivalo tudi na uvoz.

Peterle zadovoljen z glasovanjem in pričakuje boljši predlog

Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) je zadovoljen z današnjim glasovanjem, saj je imel sam resne pomisleke o predlogu komisije. "Zaradi neizvedene ocene učinka, zahtevane skladnosti ukrepov držav članic s pravili notranjega trga ter glede izvedljivosti predloga v praksi na sploh" je po njegovem najprimerneje, da komisija predstavi nov, izboljšan predlog.

Stališče parlamenta je danes med drugim pozdravila okoljevarstvena organizacija Greenpeace, saj predlog komisije po njenem ne bi nudil dodatne varnosti niti evropskim državljanom niti okolju. Zadovoljne so tudi organizacije kmetov.

Predlog pripravljali več let

V Bruslju so predlog pripravljali več let in pogajanja so bila težka. Po eni strani namreč obstaja močan odpor do uporabe GSO, povezan predvsem s strahovi glede zdravstvenih tveganj, po drugi strani pa mnogi opozarjajo, da bo EU brez GSO v prihodnosti zaostala za tekmicami, znanstveno in drugače.

Ker razlik med državami članicami ni bilo mogoče preseči, se je komisija na koncu odločila, da jim da možnost izvzetja – tisti, ki želijo vzgajati in uvažati GSO, naj jih, tisti ki ne, pa jih lahko prepovejo.

Kaj točno bo sledilo današnji zavrnitvi tega predloga v parlamentu, ni povsem jasno. Evropski komisar za zdravje Vytenis Andriukaitis je namreč napovedal, da predloga ne bo umaknil in da bodo o njem zdaj razpravljali ministri.

Situacijo še dodatno zapletajo pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP), saj ZDA močno podpirajo GSO in nasprotujejo vsakršnim omejevalnim ukrepom na tem področju.

Edini GSO z dovoljenjem za gojenje in trženje v EU je koruza MON810, in sicer že od leta 1998. Gojijo jo največ v Španiji, v manjši meri pa še na Portugalskem, Češkem, Slovaškem in v Romuniji.

Dovoljenje za MON810 sicer trenutno čaka na podaljšanje, saj se je vmes izteklo. Na dovoljenje za gojenje poleg tega čaka še osem genetsko spremenjenih rastlin.

Dovoljenje za trženje v EU ima medtem 58 GSO, še 58 postopkov je v teku. Gre predvsem za hrano in krmo za živali, npr. koruzo, oljno repico in sojo.

Glasovali tudi o t.i. novih živilih

Obenem je Evropski parlament danes glasoval o predlogu uredbe, ki naj bi vzpodbudila inovacije na področju prehrane, saj predvideva poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za trženje t. i. novih živil.

Ta med drugim zajemajo hrano s spremenjeno molekularno strukturo, mikroorganizme, glive, alge, živila, pridobljena iz celičnih ali tkivnih kultur, in žuželke. Med novimi živili najdemo tako nanomateriale kot hrano, ki se tradicionalno uživa zunaj EU, npr. chia semena.

Obstoječa uredba o novih živilih je bila sprejeta leta 1997. Od takrat je živilska industrija razvila mnogo novih živil in sprememba uredbe bo zakonodajni okvir prilagodila tehnološkemu razvoju.

V razpravi na to temo v parlamentu je bilo sicer med drugim slišati opozorila o nevarnostih umetno proizvedenih nanomaterialov za zdravje ljudi in o tem, da se odpira pot hrani iz kloniranih živali. Komisar Andriukaitis je to zavrnil in pojasnil, da komisija na to temo pripravlja ločeno zakonodajo.