Evropski parlament razglasil podnebne izredne razmere

Resolucijo o razglasitvi podnebnih izrednih razmer je minuli teden predlagala politična skupina liberalcev, in sicer zaradi stalnega naraščanja globalnih temperatur, najvišjih ravni emisij toplogrednih plinov in ekstremnih vremenskih pojavov po vsej Evropi.

Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Evropski parlament v četrtek sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Parlament prav tako od Evropske komisije zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

V ločeni resoluciji Parlament poziva EU, naj najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v  zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Poslanke in poslanci so v resoluciji poudarili, da sedanje ambicije na področjih letalskega in ladijskega prometa za zmanjšanje izpustov niso zadostne. Vse države članice bi morale izpuste iz mednarodnega letalskega in ladijskega prometa vključiti v svoje nacionalne načrte. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v shemo EU za trgovanje z emisijami (ETS).

Države EU bi morale vsaj podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad, poudarja resolucija Parlamenta. Države članice so največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti Unije. Prav tako poslanke in poslanci ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020.

Obenem so poslanke in poslanci pozvali vse države članice EU, naj do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.

"Evropski parlament je pravkar sprejel ambiciozno stališče pred začetkom konference COP 25 v Madridu. Glede na podnebne in okolijske izredne razmere, je ključno, da do leta 2030 zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Gre tudi za jasno in pravočasno sporočilo komisiji nekaj tednov pred predstavitvijo sporočila o Zelenem dogovoru", je med razpravo v ponedeljek dejal Pascal Canfin, predsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. 

"Posledice podnebnih sprememb vidimo vsak dan, tudi ko gledamo poplave v Benetkah ali v Piranu. Izredne podnebne razmere je enostavno razglasiti, vendar moramo narediti dosti več. Moramo najti nove tehnologije, nove priložnosti za podjetništvo, zagotoviti tudi proračunska sredstva za to. Ljudem smo dolžni razložiti ukrepe, ki sledijo temu. Kako bomo zagotovili nizkoogljično energijo? Z obnovljivimi viri, zagotovo tudi z jedrsko energijo. Kaj bomo naredili v kmetijstvu? Kaj bomo naredili v prometu, da bodo ljudje tudi del teh sprememb, ki jih bodo tudi podprli. Vloga, ki jo EU igra doma, naj se prenese širom po svetu, da v to prepričamo tudi največje ekonomije: ZDA, Kitajsko in Indijo," med razpravo izjavil slovenski evroposlanec Franc Bogovič. 

Resolucija o razglasitvi izrednih podnebnih in okolijskih razmer je bila sprejeta s 429 glasovi za, 225 glasovi proti, 19 poslank in poslancev pa se je vzdržalo. Evropski parlament je sprejel resolucijo o COP25 z 430 glasovi za, 190 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi.

Številne države, lokalne uprave in znanstveniki so izjavili, da se naš planet spopada z izrednimi podnebnimi razmerami. Evropska komisija je že predlagala cilj ničelnih neto izpustov do leta 2050, vendar ga Evropski svet še vedno ni podprl, saj temu nasprotujejo Poljska, Madžarska in Češka.