Evropski parlament za zaščito žvižgačev z novo direktivo

Žvižgači so v zadnjih letih odigrali ključno vlogo pri razkrivanju škandalov, povezanih z davčnimi utajami (spomnimo na Panamske dokumente in afero LuxLeaks) ter pri zlorabi osebnih podatkov (Cambridge Analytica). Obstaja pa strah, da je veliko stvari ostalo skritih, ker se ljudje bojijo posledic v primeru, da bi o nepravilnostih poročali.

Ukrepe, ki jih je marca začasno že sprejel Evropski svet, naj bi zagotovili, da bi žvižgači lažje in varneje poročali o nepravilnostih. Pravila pokrivajo različna področja: davčne utaje, pranje denarja, nepravilnosti pri javnih naročilih, javno zdravje, varstvo osebnih podatkov, zaščito okolja …

Javne in zasebne organizacije z več kot 50 zaposlenimi bodo morale vzpostaviti interne kanale poročanja, ki bodo ljudem omogočali poročanje znotraj same organizacije. Državne oblasti bodo morale vzpostaviti neodvisne zunanje kanale za poročanje. Žvižgači bodo tako zaščiteni v vsakem primeru – če se odločijo poročati znotraj svoje organizacije ali pa državnim organom.

Direktiva v določenih primerih predvideva tudi možnost poročanja medijem, na primer, ko ni nobenega odziva na prvotno prijavo žvižgača, ali pa v primeru neposredne nevarnosti za javni interes. Poročanje medijem je predvideno tudi v primeru, ko se žvižgači bojijo povračilnih ukrepov znotraj organizacije.

Pravila sicer prepovedujejo vse oblike povračilnih ukrepov, vključno z nazadovanjem, suspenzom in odpuščanjem. Zaščita bo zagotovljena tudi ljudem, ki pomagajo žvižgačem.

Države članice EU morajo žvižgačem nuditi pravno, finančno in psihološko pomoč, poleg tega pa tudi dostop do informacij o tem, kakšni so postopki poročanja. Pravila morajo sicer še formalno potrditi ministri EU, po tem pa bodo države članice imele dve leti, da direktivo prenesejo v državno zakonodajo.

V Sloveniji to področje trenutno ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (24. in 25. člen).  

Spomnimo, nazadnje je razpravo o žvižgačih sprožila aretacija Juliana Assangea.