Kot neposredno izvoljeni predstavniki strank zastopajo državljane EU, predvsem pa politične interese večnacionalnih evropskih strank.
V Evropskem parlamentu je trenutno sedem političnih skupin, ki imajo člane iz več kot sto nacionalnih strank. Med njimi sta največji in najmočnejši Evropska ljudska stranka in evropski socialisti. Jeziček na glasovalni tehtnici pogosto predstavljajo liberalci in zeleni. Preostale tri stranke in neodvisni poslanci nimajo posebne teže.
Glasovanje je rutinsko
Glasovanja v parlamentu običajno potekajo, tako da član skupine dobi volilno listo svoje skupine in nato glasuje v skladu z njo, saj, kot nam je pojasnil Demetrio Volčič, evropski poslanec in italijanski senator, okoli 80 odstotkov problemov sam ne obvlada. "Tako da se glasuje rutinsko. Funkcionarji strank sestavijo volilne liste in po teh glasujejo," pojasnjuje Vočlič.
Tudi v primeru političnih sankcij proti Avstriji, ki jih je zaradi vstopa Haiderja v vlado v začetku leta 2000 uvedla Evropska unija, je v Evropskem parlamentu zmagala ideologija. Kot pojasnjuje Volčič, so bili vsi avstrijski socialni demokrati za sankcije, vsi, ki so bili na Haiderjevi strani so bili proti.
Ne le da so avstrijski poslanci glasovali za sankcije proti svoji državi, prav avstrijski socialdemokrati so jih zahtevali in tako evropske institucije, med njimi tudi parlament, izkoristili za obračun na domačem političnem odru.
Strankarska lojalnost ima meje
Evropski poslanci zastopajo stranke le dokler se kakšno vprašanje ne dotakne interesov posamezne države. Se spomnite nervoze pri finančnem in časovnem načrtovanju izgradnje čez evropskih prometnih povezav, cestnih in železniških, kamor sodi tudi železniška povezava od Kopra do Budimpešte? Težko si je predstavljati, da bi nek evropski poslanec glasoval proti finančnim injekcijam za gradnjo infrastrukture, ki je v nacionalnem interesu države, iz katere prihaja.
Kot je pojasnil Volčič, se mora poslanec zavedati, da če glasuje proti železnici, cesti ali čem podobnem, torej proti svoji državi, se mu lahko zgodi, da ne bo nikoli več izvoljen.
Poslanci iz malih držav, ki jih je v Evropskem parlamentu le peščica, nimajo kot zastopniki nacionalnih interesov brez podpore velikih držav prav nobenih možnosti. Tako zaradi večjega števila poslancev, ki jih imajo v Evropskem parlamentu velike države, kot zaradi teže velikih vlad v Svetu Evropske unije, brez soglasja katerega evropski poslanci praktično ne odločajo o ničemer.
