Ursula von der Leyen nova šefinja Evropske komisije

Evropski parlament je Ursulo von der Leyen podprl s 383 glasovi, 327 jih je bilo proti, 22 vzdržanih, je sporočil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.

Za izvolitev je potrebovala absolutno večino glasov, kar je v tokratnem primeru 374, ker štirje od skupno 751 poslancev niso prevzeli mandatov. Junckerja je pred petimi leti podprlo 422 evroposlancev.

Tokrat je šlo bolj na tesno, vse do konca pa je bilo napeto, saj ni bilo jasno, ali bo nemški obrambni ministrici, ki so jo pred dvema tednoma za kandidatko za predsednico Evropske komisije izbrali voditelji držav članic, v parlamentu uspelo zbrati zadostno podporo. Možnosti za njeno izvolitev so se okrepile šele popoldne tik pred glasovanjem, ko se je izvedelo, da jo poleg poslancev Evropske ljudske stranke ter liberalcev podpira tudi večina socialistov in demokratov.

"Zelo sem počaščena," je po objavi izidov glasovanja pred poslanci dejala von der Leynova. "Zaupanje, ki ste mi ga izkazali, je zaupanje v Evropo, ki se je pripravljena boriti za prihodnost," je dodala. Povedala je še, da je pred njo velika odgovornost in da se njeno delo začenja zdaj. Poslance pa je pozvala h konstruktivnemu sodelovanju v prizadevanjih za močno Evropo.

Kaj vse je obljubila v nagovoru?

Glasovanje je sledilo nagovoru kandidatke, ki je upala, da bo spekter obljub dovolj širok, da nagovori politične skupine, ki so v tem sklicu Evropskega parlamenta zelo raznolike.

"Znebimo se vseh preprek. Odprimo vrata. Končno uvedimo unijo kapitalskih trgov. Naša majhna in srednje velika podjetja si to zaslužijo," je dejala. Ob tem je izpostavila socialno tržno gospodarstvo. "Niso ljudje za to, da služijo gospodarstvu, ampak mora gospodarstvo služiti ljudem," je dejala.

Po njenih besedah bi morali vsi zaslužiti minimalno plačo za dostojno življenje. Želi boljšo zaščito tistih, ki izgubijo službo zaradi gospodarske krize, zato predlaga evropsko shemo za brezposelne v času hudih kriz.

Glede brexita je pripravljena na nadaljnje podaljšanje roka izstopa, če bi bilo iz upravičenega razloga potrebnega več časa. "V vsakem primeru bo Združeno kraljestvo ostalo naša zaveznica, partnerica in prijateljica," je zagotovila.

Napovedala prvo evropsko podnebno zakonodajo

Zavzela se je pravično trgovino, multilateralnost, evropsko pot in za to, da bi Evropa do leta 2050 postala prvi podnebno nevtralni kontinent. Obljubila je, da bo že v prvih stotih dneh mandata predlagala zeleni dogovor (green deal) za Evropo ter prvo evropsko podnebno zakonodajo.

Napovedala je tudi, da bo predlagala ustanovitev trajnostne Evropske investicijske banke, ki bi vlagala več v obnovljive vire energije in druge ukrepe za zajezitev podnebnih sprememb. Je pa ob tem opozorila, da se bo moralo spremeniti tudi vedenje ljudi. "Vsi bomo morali prispevati ... s tem, kako potujemo in živimo. Emisije morajo imeti takšno ceno, da nas bodo prisilile, da spremenimo svoje vedenje," je dejala. Predlagala je tudi "ogljični mejni davek", s katerim bi se izognili temu, da bi se veliki onesnaževalci premaknili v manj regulirane države.  

Napovedala je tudi pošteno obdavčitev multinacionalk. Če tehnološki giganti veliko zaslužijo v Evropi, morajo deliti breme, je poudarila.

Von der Leynova, ki je mama sedmih otrok, je napovedala tudi ukrepe za boljše pogoje za otroke in mlade. Predlagala je trikratno povečanje sredstev za program Erasmus+.

Razpravo je zaključila z mislijo grškega filozofa: "Skrivnost do sreče je svoboda, skrivnost do svobode je pogum".

Kaj sledi?

Potem ko je Evropski parlament danes Ursulo von der Leyen potrdil za novo predsednico Evropske komisije, se bo začelo oblikovanje nove komisije. Države članice bodo morale v prihodnjih tednih v Bruselj posredovati imena kandidatov za komisarje.

Nekatere države so že sporočile imena svojih kandidatov za člane Evropske komisije, druge - tudi Slovenija - bodo morale to storiti v prihodnjih dneh oziroma tednih.

Von der Leynova je danes vnovič poudarila, da želi enakopravno zastopanost žensk v svoji komisiji, in je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk.

Sledila bo delitev komisarskih položajev, nato pa bodo morali kandidati opraviti zaslišanje v Evropskem parlamentu v Bruslju. Zaslišanja naj bi potekala v septembru oziroma v začetku oktobra, nato bo parlament predvidoma na oktobrskem plenarnem zasedanju glasoval o Evropski komisiji kot celoti.

Sedanji komisiji pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja se mandat izteče 31. oktobra, nova naj bi mandat, če ne bo zapletov pri potrjevanju komisarskih kandidatov, nastopila 1. novembra.