'Facebook za živali'

V Veliki Britaniji so začeli razvijati posebno metodo, s katero bi lahko ugotavljali, kakšna je družabna mreža med divjimi živalmi. Tako bi lahko razumeli, kako se živali združujejo v skupine, kakšni so odnosi v skupini, kako najdejo hrano in kako najdejo partnerje. Cilj je tudi ugotoviti čim več o boleznih, ki prizadenejo živali, in o stikih, ki jih imajo različne vrste med seboj. Metodo so prvič testirali na velikih sinicah.

Nov pristop omogoča, da so s pomočjo številnih avtomatiziranih opazovanj – v primeru velikih sinic več kot milijon – identificirana obdobja, ko so povečani družabni stiki med pticami. S tem so lahko opazovalci ugotovili in podrobno analizirali obnašanje ptic, ugotovili so lahko, ali so posamezne ptice "prave prijateljice", ali samo znanke, ali če ptica išče partnerja oz. partnerico za razmnoževanje.

Skupina znanstvenikov je novo tehniko preizkusila v dveh razmnoževalnih sezonah. Podatke pa so pridobili s pomočjo oddajnikov, ki so bili pritrjeni na več tisoč ptičev in so oddajali signale, in senzorjev, ki so zabeležili, kdaj so se posamezni ptiči pojavili v eni od 67 krmilnic, ki so bile razpršene po gozdu Wytham v bližini Oxforda. Raziskovalci so s pomočjo podatkov odkrili, kateri ptiči so "prijatelji", ki se redno srečujejo, da bi jedli skupaj, kateri ptiči so začeli z dvorjenjem in kateri so že stari pari. "Dokazali smo, da lahko naša metoda nudi podatke o vezeh, ki združujejo posameznike," je razložil vodja raziskave in član oddelka za inženiring na univerzi v Oxfordu Ioannis Psorakis in dodal, da "naš pristop omogoča, da je veliko podatkov analiziranih avtomatično. To je samo prvi primer, kako lahko zoologi uporabljajo našo metodo pri raziskovanju družabnih mrež med živalmi, kjer je velika količina podatkov."

Razumeti družabne mreže živali je pravi podvig, ko je na razpolago veliko število podatkov s terena, ki so jih na kraju, kamor se živali vračajo ali družijo, zabeležile avtomatske naprave. "Podatki, ki jih ljudje najdemo na Facebooku, razkrivajo, kdo so naši prijatelji, kje smo bili, kaj delimo z drugimi," je nadaljeval Psorakis. "S to raziskavo smo pokazali, da lahko ustvarimo 'Facebook za živali"'. Razkrijemo lahko namreč, kateri ptiči pripadajo isti skupini, kateri ptiči se redno družijo, kdaj imajo srečanja ali dogodke."

Rezultati prve raziskave so tako pokazali, da se posamezne velike sinice ne srečujejo po naključju, ampak v vsej populaciji izberejo le določene. V večini primerov gre za skupnosti, ki so močno povezane. Znotraj teh pa so sinice, ki se skupaj prehranjujejo, so partnerji ali pa bodo to postali v prihodnosti. Metoda bi lahko tudi omogočila raziskovalcem, da bi razumeli, kako se informacije širijo med živalmi.