Udeleženci vrha Svetovni vrh hrene – pet let pozneje so morali priznati, da jim ni uspelo slediti cilju, ki so si ga postavili leta 1996. Zadani cilj, da bi se število lačnih na svetu do leta 2015 prepoloviti z 800 na 400 milijonov, se do takrat ne bo realiziral, saj se število lačnih od takrat ni kaj dosti spremenilo. Vsak dan namreč v svetu vsak dan umre 24.000 ljudi, skoraj vsak sedmi prebivalec Zemlje pa nima zadosti hrane. Lakota je največja v Podsaharski Afriki in južni Aziji, medtem ko je samo v ZDA skoraj tretjina prebivalcev predebela, kar ogroža njihovo zdravje.
Na Svetovnem vrhu hrane leta 1996 so udeleženci obljubili politično pomoč pri reševanju problema lakote in se zavzeli za zagotovitev hrane za vse. Podatki pa kažejo, da se je v 90. letih število lačnih in podhranjenih na leto zmanjšalo za približno šest milijonov, za dosego cilja pa bi se število lačnih moralo zmanjšati za približno 22 milijonov letno. FAO meni, da bi za dosego cilja morali zagotoviti dodatnih 24 milijard dolarjev sredstev letno, kar pa udeleženci vrha niso podprli.
FAO se zaveda, da mora pospešiti aktivnosti za zmanjšanje lakote na svetu, k čemu lahko največ pripomorejo prav voditelji pomembnejših zahodnih držav sveta, ki pa se vrha niso udeležili. Generalni direktor FAO Jacques Diouf je zato jasno poudaril, da je za odpravo lakote v svetu potrebna politična volja, ki pa je primanjkuje. Voditelji držav v razvoju so na zasedanju pozvali ZDA in EU, da ukineta podpore kmetijstvu in odpreta svoj trg. Kot menijo, je prosta trgovina edina pot k zmanjšanju svetovne lakote, prav tako pa je kmetijstvo držav v razvoju zaradi izvoznih spodbud ZDA in EU nekonkurenčno na tujih trgih.
Mnogi vrhu v Rimu nasprotujejo, saj menijo, da je to izguba časa in denarja. Zaveze in dokumenti, podpisani na srečanju leta 1996, namreč niso prinesli želenih rezultatov in napredka. Predvsem predstavniki indijskih kmetov pa so mnenja, da je vsak vrh priložnost za ZDA, da promovira svoja gensko spremenjena živila.
But v Rimu o prizadevanjih Slovenije
Vrha v Rimu se je udeležil tudi slovenski kmetijski minister Franc But, ki je predstavil prizadevanja Slovenije pri odpravljanju svetovne lakote. Slovenija je namreč polnopravna članica FAO in spada med države donatorke, kar pomeni da slovenski letni prispevek FAO znaša 263.000 dolarjev, sodeluje pa tudi pri programih Svetovnega programa za prehrano (WFP), ki financira konkretne projekte v revnih državah.
Demonstracije proti vrhu
Svetovni vrh se tudi letos ni mogel izogniti demonstracijam, vendar pa je bilo protestnikov manj kot so jih pričakovali. Prvotno je bil namreč ta vrh predviden že junija lani, a so ga zaradi napovedanih demonstracij prestavili. Letos se je že pred začetkom vrha, v soboto, zbralo kakšnih 40.000 demonstrantov, ki so protestirali predvsem proti pridelovanju gensko spremenjenih živil. Demonstranti so zahtevali hitrejšo pomoč v primerih lakote, izražali pa so tudi nasprotovanje genetsko spremenjenim živilom.
