Pomočnik direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) za protiterorizem, John Pistole, je priznal, da pazijo na morebitne nevarne posameznike, nikakor pa ne mečejo vseh protestnikov v isti koš, prav tako pa tudi ne zbirajo podatkov o nekom, če prej nimajo utemeljenega suma, da je oseba lahko nevarna. Pistole se je branil pred nedeljskim poročanjem New York Timesa o okrožnici, ki jo je FBI 15. oktobra poslal policijskim postajam po ZDA in ki je vzbudilo ogorčene odzive, najprej pri organizacijah za zaščito državljanskih pravic, nato pa še pri demokratskih politikih.
Prej tajni, sedaj pa javni memorandum FBI opozarja na taktike in načine delovanja posameznih protestnih skupin in lokalne policiste naproša naj zbirajo in hranijo podatke o sumljivih dejavnostih. FBI naj bi se namreč bal, da bi lahko morda tudi kakšni teroristi zlorabili mirne demonstracije za nasilne akcije. Vsebina memoranduma pa je veliko širša in policistom naroča, naj pazijo na promet preko interneta, kjer protestniki zbirajo denar za svoje akcije. V memorandumu, poslanem deset dni pred velikimi protivojnimi demonstracijami v Washingtonu in San Franciscu, FBI prav tako opozarja policiste, naj zbirajo podatke o organizaciji delovanja protestnikov, kot je na primer oblikovanje človeških verig, zbiranje plinskih mask proti solzivcu ter druge dejavnosti.
Okrožnica je FBI spravila v težave, saj so demokratski politiki začeli zahtevati javna kongresna zaslišanja in opozarjati pred vračanjem v čase razvpitega direktorja FBI J. Edgarja Hooverja, ki je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zbiral podatke o političnih nasprotnikih in jih izsiljeval.
Pistole je dejal, da so to pretiravanja in da FBI nikakor ne zbira podatkov o političnih nasprotnikih predsednika Georgea Busha, ker je to navsezadnje tudi v nasprotju z ukazom pravosodnega ministra Johna Ashcrofta. Ashcroft je v začetku meseca obvestil kongres, da ima FBI jasna navodila, da ne sme preiskovati Američanov ali zbirati informacije izključno za nadzor nad dejavnostmi zaščitenimi s pravim amandmajem k ustavi, ki zagotavlja pravico govora.
