Obtožnica ga je bremenila, da je v nasprotju z ustavo BiH razglasil t.i. Avtonomno pokrajino Zahodno Bosno (APZB) in kot vrhovni poveljnik t.i. Narodne obrambe Zahodne Bosne ukazal, načrtoval in organiziral odpiranje taborišč in sprejemnih centrov v občini Velika Kladuša z namenom zapiranja ljudi, ki so bili proti vzpostavitvi APZB. V teh zaporih se je, kot piše v obtožnici, z njimi ravnalo nečloveško, silili pa so jih tudi v služenje v paravojski.
V obrazložitvi nepravnomočne razsodbe je predsednica sodnega sveta navedla, da razsodba temelji na temeljnem kazenskem zakonu Republike Hrvaške in je največja možna, saj gre za dejanja, ki so tako po hrvaškem zakonu kot tudi po mednarodnem humanitarnem pravu najtežja.
Nekdanji voditelj bosanskih Muslimanov je bil v BiH obtožen vojnih zločinov, storjenih med vojno v tej državi (1992-95), ko je vodil Avtonomno republiko Zahodno Bosno, ki je bila enostransko razglašena leta 1993. Po porazu njegovih milic je Abdić septembra 1995 pobegnil na Hrvaško, saj je imel poleg bosanskega tudi hrvaško državljanstvo.
Proces proti njemu se je v Karlovcu začel 19. julija lani. Zagreb, ki je zavračal njegovo izročitev BiH, je s Sarajevom sklenil dogovor, po katerem Abdiću sodijo na Hrvaškem, vendar na podlagi obtožnice iz BiH.
Abdić je bil obtožen, da je bil vpleten v umor 121 civilistov in treh vojnih ujetnikov ter odgovoren za poškodbe več kot 400 civilistov na območju Bihača, njegovi nekdanji trdnjavi.
