Čeprav je bila ljubljanska borza prva, ki so jo odprli v kateri od držav nekdanjega komunističnega sveta, sta v zadnjem desetletju Ljubljano, kar zadeva zanimanje vlagateljev, prehiteli tako Varšava kot Budimpešta, piše časnik. Naraščajoči interes so ustavile leta 1997 uvedene omejitve za tujce glede vnovične prodaje delnic na slovenskem trgu, ki naj bi preprečile nestabilnost domače valute, ruska kriza v letu 1998 pa je zatrla še tisti kanček navdušenja, ki je ostal, piše Financial Times, sklicujoč se na slovenske analitike.
Čeprav so bili lani pogoji trgovanja z delnicami za tujce omiljeni, pa se jih je le malo vrnilo. Tako je v lasti tujcev le 10 odstotkov delnic z glavnih borznih kotacij A in B. Promet dnevno doseže skromna dva do tri milijone dolarjev in čeprav je v tolarjih merjena vrednost borznega indeksa SBI lani porasla kar za 6 odstotkov, pa je, preračunana v dolarje, padla za 12,65 odstotka, navaja časnik.
Zato se oči direktorja ljubljanske borze Draška Veselinoviča zasvetijo, ko spregovori o začetku kotacije delnic Telekoma Slovenije, načrtovanem za marec ali april. Tržna kapitalizacija ljubljanske borze naj bi se z njihovim prihodom namreč povečala kar za približno 300 milijonov dolarjev, s čimer bo Telekom postal tretje največje podjetje na borzi, takoj za Krko in Lekom, še piše Financial Times, ki se sklicuje na glavnega analitika pri borznoposredniški hiši Publikum Jacoba Cooka.
Cook sicer meni, da je velik del težav v zvezi z zanimanjem tujcev za slovenski trg moč pripisati temu, kako vlagatelji dojemajo ureditev glede portfeljskih naložb tujcev. Po njegovih besedah je tudi zaradi nejasnega poročanja nekaterih medijev prišlo do zameglitve določil sicer res precej zapletene zakonodaje. Tudi preveč površinsko poročanje o bonitetnih ocenah slovenskih podjetij je dalo zavajajočo sliko, predvsem pri navajanju razmerij med ceno in zaslužkom, meni Cook, ki je še dodal, da ta razmerja zaradi nekaterih posebnosti v slovenskih računovodskih standardih niso primerljiva. Po njegovih besedah uporaba razmerij, npr. tistega med ceno delnice in pretokom gotovine, kaže, da so slovenska podjetja ''občutno podcenjena''.