Finci prevzemajo predsedovanje

Z današnjim dnem se izteka polletno avstrijsko predsedovanje Evropski uniji: vodenje povezave Dunaj predaja Finski s pozitivnim, čeprav nespektakularnim izkupičkom. Avstriji je med drugim uspelo zagotoviti dogovor o sporni direktivi o storitvah ter končne rešitve za finančno perspektivo 2007-2013, poskrbela je za postavitev temeljev skupne energetske politike ter vsaj deloma oživila razpravo o ustavni pogodbi.

"Vode niso bile mirne in napeti smo morali vse mišice, da smo ladjo obvladali, a verjamem, da smo smer ujeli," je ocenil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ko je potegnil črto pod izkupiček polletnega dela. To se je resnično začelo s krizo: z novim letom je Rusija zaradi spora o cenah prekinila energetsko oskrbo Ukrajine ter s tem prizadela tudi EU, ki pa je s tem dobila dodatno spodbudo, da naj se vendarle loti oblikovanja skupne energetske politike.

To je bila glavna tema marčnega vrha, izid pa mešan, saj se članice EU svojim pristojnostim na tem področju niso pripravljene odpovedati. Prav tako mešan pa je tudi izkupiček, ki ga je Avstrija zagotovila pri ustavni pogodbi: članice so sicer končale enoletno obdobje razmišljanja po dvojnem "ne" dokumentu na lanskih referendumih v Franciji in na Nizozemskem, vendar so si za pot naprej zastavile le ohlapen časovni okvir brez trdnih zagotovil.

Junijski vrh EU je namreč sklenil, naj prve konkretne predloge v smer reševanja ustavne reforme poda Nemčija v prvi polovici leta 2007, medtem ko bodo potrebne odločitve sprejete do konca leta 2008, leta, ko bosta EU predsedovali najprej Slovenija in nato Francija.

Težavno je bilo v prvem letošnjem polletju delo Avstrije tudi na področju širitve, ki je bila enako kot npr. ustava ena njenih prioritet. Čeprav je Dunaj zagotovil začetek dejanskih pristopnih pogajanj s Turčijo ter Hrvaško, se to ni zgodilo zlahka. Odločitev o končnem datumu vstopa Bolgarije in Romunije je bila zaradi njune slabše pripravljenosti na članstvo odložena na jesen.

Za Balkan je Avstrija sicer izposlovala potrditev evropske perspektive, a skorajda hkrati so bila ustavljena pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Srbijo, saj Beograd ni zagotovil polnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

A najbolj je širitveno politiko zaznamovala razprava o njeni spremembi. Čeprav do nje ne prihaja na načelni ravni, pa se je EU na junijskem vrhu odločila, da je nujno definirati absorpcijsko sposobnost povezave za sprejem novih članic - to namerava storiti na srečanju voditeljev decembra. Čeprav v zadnjem trenutku absorpcijske sposobnosti ni označila za pogoj, pa bo to zagotovo eden njenih najpomembnejših elementov v prihodnje, ki nadaljnje širjenje lahko tudi zaustavi.

Kar nekaj dela je imela Avstrija še na področju zunanje politike: med drugim na račun zmage Hamasa na palestinskih volitvah in posledično težavnih pogajanj za nadaljevanje pomoči palestinskemu ljudstvu, s pogovori glede Irana, z vprašanjem zaprtja ameriškega zapora za teroristične osumljence v Gvantanamu, s pošiljanjem evropske misije na volitve v DR Kongo, pa tudi zaradi pogajanj o statusu Kosova in referenduma o neodvisnosti Črne gore.

Širitev EU prioriteta finskega predsedstva

Finska bo, drugič od kar je leta 1995 postala članica Evropske unije, 1. julija prevzela polletno predsedovanje povezavi. Finski predstavniki med prednostnimi nalogami za čas predsedovanja na prvem mestu omenjajo širitev, nadaljevala naj bi se razprava o evropski ustavi, precej pozornosti pa želijo v Helsinkih nameniti tudi krepitvi konkurenčnosti unije ter odnosom z Rusijo.

V času finskega predsedovanja ne bo novih širitev EU, bo pa postalo dokončno znano, ali bosta Romunija in Bolgarija v povezavo vstopili 1. januarja prihodnje leto ali pa bosta morali na vstop čakati še eno leto. Evropska komisija naj bi svojo oceno pripravljenosti držav na vstop podala že konec septembra.