Sadimo ga konec aprila in maja na sončno lego, v srednje težka, dobro odcedna tla. Če ga bomo gojili na balkonu, mu namenimo zemljo za vrt Valentin Optimum. Posevek v začetku pokrijemo z vrtno tkanino, da nas ne preseneti kakšna pomladna pozeba. Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato, blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med fižolom raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa mu bo tudi okus.
Zaradi plitvih korenin potrebuje fižol redno zalivanje, predvsem po setvi, ob pojavu kličnih listov, med cvetenjem in med oblikovanjem strokov. V primeru pomanjkanja ali preobilice vode lahko pride do odpadanja cvetov in strokov, premalo vode pa povzroča tudi deformacije strokov, v katerih je razvito le zrno ali dva. Koristne so zastirke iz slame, lubja ali pokošenih travnih ostankov, ki varujejo tla tudi pred izsuševanjem, ki jih polagamo na že topla tla, v debelini 5-6 cm.
Pri gnojenju fižola ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Na njegovih koreninah namreč živijo bakterije, ki predelujejo dušik iz zraka v takšnega, ki ga lahko uporabi rastlina in hitro je lahko dušika preveč. Plevel v fižolu na domačem vrtičku zatiramo z plitkim okopavanjem. Od škodljivcev so pogoste črne listne uši, ki jih opazimo na steblih in na spodnji strani listov. Vsi bio vrtičkarji se bomo proti njim poslužili mešanega posevka s šetrajem.
NOVO – BARIANEC, visok fižol z Ljubljanskega barja
Stroki so rumene barve, ploščati, dolgi do 20 cm, krhki, mesnati, brez niti in odličnega okusa. Zgodnejši stroki se obirajo že konec julija. Zrna so črna, srednje velikosti. Barianec je toleranten na bolezni, zelo dobro prenaša vročino in sušo in tudi v ekstremnih vremenskih pogojih daje dobre pridelke. Primeren je za svežo porabo in za zamrzovanje.
