Organizacijo so 31. julija 1959 pod imenom Euskadi Ta Askatasuna, kar po baskovsko pomeni Baskovska domovina in svoboda, v Bilbau ustanovili nacionalistični študentje. Sprva je bil boj Ete uperjen predvsem proti sistematični raznarodovalni politiki fašističnega režima generala Franca, po padcu diktature leta 1975 pa so se njeni cilji preoblikovali v boj za ustanovitev neodvisne socialistične baskovske države na območju severne Španije in južne Francije, kjer prebivajo Baski.
Toda danes jo imajo tako v EU kot ZDA zgolj za teroristično organizacijo in njene pripadnike preganjajo praktično vsepovsod. V zaporih v Španiji in Franciji in tudi drugod je zaprtih preko 700 njenih članov, med njimi so v zadnjem času oblasti prijele tudi nekatere vodilne člane te organizacije. Po nekaterih navedbah naj bi bila Eta praktično obglavljena in brez pravega vodstva.
Eta v svojem polstoletnem boju z orožjem praktično nikoli ni izbirala sredstev. Delovala je po vsej Španiji ter izvajala bombne napade in ugrabitve t. i. sovražnikov baskovskega ljudstva. Etin "podpis" je predvsem napad z avtomobilom bombo, parkiranim nekje na javnem mestu.
Običajno so sicer predstavniki organizacije nekaj trenutkov pred eksplozijo s klicem na kak časopis opozorili na napad, tako da so oblasti, če so uspele, vsaj izolirale mesto eksplozije. Vedno pa jim to ni uspelo; v petdesetletnem delovanju Ete je po uradnih podatkih umrlo 825 ljudi, na stotine jih je bilo ranjenih.
Največ napadov je Eta izvedla na območju Baskije. Veliko jih je bilo tudi v Madridu, v Navarri in Barceloni. Priljubljeni kraji napadov so tudi na španski sredozemski obali, s čimer naj bi Eta škodila predvsem španskemu turizmu.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.