FOTO: Dan, ki je človeštvo odrešil zla

Danes mineva 65 let od zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki je pomenil začetek konca druge svetovne vojne. Slovesnosti se ob številnih veteranih udeležujejo ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski premier Gordon Brown, kanadski premier Stephen Harper in britanski prestolonaslednik princ Charles.

Obama je v nagovoru, ki ga je namenil predvsem številnim sivolasim veteranom izkrcanja, očrtal pomen "Dneva D". To je bil dan, ki je človeštvo odrešil zla in tiranije, narodi so stopili skupaj, da bi premagali morilsko ideologijo, je dejal. Govoril je na kraju, kjer je pokopanih 9387 ameriških vojakov.

V svojem govoru na slovesnosti je še spomnil na 9387 ameriških vojakov, ki so ob izkrcanju v Normandiji in v bojih, ki so sledili, izgubili življenja. Njihova trupla ležijo na ameriškem vojaškem pokopališču Colleville-sur-Mer z razgledom na obalo Omaha, na kateri so se na današnji dan pred 65 leti izkrcali pod točo nemških krogel. Pokopališče je Francija predala v trajno last ZDA.

"Prijatelji in veterani, ne moremo in ne smemo pozabiti, da je bil Dan D nek čas in prostor, v katerem sta lahko pogum in nesebičnost peščice spremenila tok celotnega stoletja ... V uri največje nevarnosti, v najbolj žalostnih okoliščinah, so moški, ki so imeli same sebe za povsem povprečne, v sebi našli moč, da naredijo nekaj izrednega," je nadaljeval Obama.

Obama naj bi želel s temi besedami nakazati, da bi se morali Američani tudi danes, v času krize, na podoben način poenotiti in zoperstaviti izzivom. Lekcijo za današnji čas je Obama poiskal tudi v odločitvi zaveznikov, da se skupaj uprejo tiraniji: "Države in voditelji, ki so se združili, da premagajo Hitlerjev Rajh, niso bili popolni ... Delali smo napake in se nismo vedno strinjali. Toda ne glede na to, h kateremu Bogu smo molili, ne glede na razlike med nami, smo vedeli, da je zlo, s katerim se soočamo, treba ustaviti."

"Spominjate nas, da naše prihodnosti ne oblikujejo zgolj slučaj ali okoliščine ... naša zgodovina je vedno bila skupna vsota odločitev, ki jih sprejemamo, in dejanj vsakega posameznika ali posameznice. Vedno je bilo vse odvisno od nas," je še dejal ameriški predsednik.

Škandal je prizadel Britance

Priprave na obletnico je zaznamoval diplomatski škandal, ki si ga je privoščil Sarkozy. Med povabljence namreč ni uvrstil britanske kraljice Elizabete II. Pozneje je pojasnil, da bo to predvsem francosko-ameriška slovesnost. Zaplet je močno prizadel britanska čustva, saj se je na "Dan D", 6. junija 1944, na obalah Normandije izkrcalo več kot 60.000 britanskih vojakov, 73.000 ameriških, več kot 20.000 kanadskih in le manjše število komandosov svobodnih francoskih sil. Prav tako je invazijske sile podpiralo veliko britanskih ladij.

Začelo se je v Normandiji, končalo v Berlinu

Ob začetku "najdaljšega dne" v drugi svetovni vojni je sicer na obale Normandije začelo jurišati skupno več kot 200.000 zavezniških vojakov. Nekaj dni pozneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev pozneje.

"Operacija Overlord" se je sicer odvijala že od leta 1943, ko so ZDA začele v Veliko Britanijo dovažati ogromno vojakov in opreme. Velika Britanija je postala dobesedno vojaško taborišče za 3,5 milijona vojakov, mornarjev in letalcev. Na spopad je čakalo tudi 1200 bojnih ladij, 1600 transportnih ladij, 4000 jurišnih čolnov in več kot 11.000 letal. Britanci, Američani, Kanadčani, Avstralci, Novozelandci, Francozi, Belgijci, Norvežani, Poljaki, Čehi in Nizozemci so čakali na izpolnitev iste naloge: osvoboditev Evrope izpod okovov Hitlerjeve okupacije.

Kopičenje velike vojaške sile prek Rokavskega preliva v okupirani Evropi ni ostalo neopaženo. Nacisti so si sicer vneto prizadevali izvedeti podrobnosti o invaziji, vendar je zaveznicam uspelo načrte ohraniti v tajnosti vse do konca.

Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mestu, pri Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Toda to je bila tudi za zaveznike preveč očitna izbira, zato so se odločili za Normandijo.

Dogovorili so se, da bo invazija potekala na petih mestih na obali, na skupni razdalji kakšnih 40 milj; prvi val bo vodilo pet divizij, še štiri jim bodo sledile v 24 urah po začetku invazije. Američani se bodo izkrcali na obalah s kodnim imenom Omaha in Utah, Britanci in Kanadčani pa na obalah Sword, Juno in Gold.

Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila mnogokje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcem.

Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik "Atlantskega zidu", feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije. Kasneje pa tudi ni hotel slišati prigovarjanj generalov, da je operacija Overlord prava invazija, in je menil, da gre za "slepilni manever" zaveznic. Medtem je bilo v Normandiji že milijon zavezniških vojakov.

Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha, kjer so Nemci ameriške napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure po začetku invazije je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se sploh še niso premaknili za več kot nekaj metrov. Kljub temu je Američanom le uspelo izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke za Omaho izgubili najmanj 3000 mož.

Na drugih obalah so imeli zavezniki več sreče in so naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je "Dan D" med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani. Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je okoli 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je bilo ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov.