Pred natanko 90 leti, 21. aprila 1926, se je v Londonu vojvodu in vojvodinji yorški rodila prvorojenka, Elizabeth Alexandra Mary. Lilibet, kot so jo kmalu začeli klicati, je bila tretja v vrsti za prestol, a možnosti, da bo nanj dejansko sedla, so bile zgolj teoretične. Vse se je spremenilo, ko je njen stric kralj odstopil in mesto na prestolu prepustil bratu. Ta je postal kralj George VI., njegova hči pa je bila nenadoma postavljena pred dejstvo: nekoč bo kraljica. Očeta je nasledila februarja 1952, še preden je dopolnila 26 let, junija naslednje leto je sledilo uradno kronanje. Mlada princesa je postala kraljica Elizabeta II.
V galeriji si lahko pogledate nekaj zanimivosti iz življenja kraljice Elizabete II.
- Na družinski fotografiji, posneti leta 1937, so kralj Jurij VI., njegova soproga kraljica Elizabeta ter hčeri, princesi Elizabeta in Margareta. Ko se je rodila, je bila Elizabeta II. (druga z leve) šele tretja v vrsti za prestol, za svojim stricem princem Edwardom (kasneje kraljem Edvardom VII.) ter očetom, ki je po bratovem odstopu postal kralj Jurij VI. A leta 1926 nihče ni pričakoval takšnega razpleta dogodkov in možnosti, da bi mala princesa sedla na prestol, so bile zgolj teoretične. AP
- Ko je bila majhna, so jo klicali Lilibet. Mala Lilibet je prvo naslovnico revije krasila, ko je imela komaj tri leta. Ovekovečili so jo za Time. AP
- Prvi govor je imela oktobra 1940, ko je bila stara 14 let. Takrat je nastala tudi ta fotografijo, na njej ji družbo dela sestra, princesa Margareta. Prek radijskih valov je v živo nagovorila otroke v Veliki Britaniji ter v državah članicah Commonwealtha. Prvič je elektronsko pošto poslala leta 1976 iz ene od britanskih vojaških baz. Tehničnemu razvoju še vedno sledi. Tako je mogoče od leta 2009 spremljati njen Twitter račun, od leta 2010 pa je aktivna tudi na Facebooku. No, v njenem imenu so aktivni drugi. AP
- V življenju je podelila več kot 400 tisoč plaket in odlikovanj. Krstila je 21 ladij in pozirala za okoli 130 portretov. Prvič, ko je imela samo sedem let. Leta 2003 pa so naredili njen hologramski portret – sestavljen je iz 10 tisoč fotografij, ki skupaj ustvarjajo trodimenzionalni učinek. AP
- Kronanje kraljice Elizabete II. je bilo prvo, ki ga je bilo mogoče spremljati v neposrednem TV-prenosu. Krona, ki jo je nosila, ni njena. Prav tako ne ostali kronski dragulji. Vsi so namreč last države. AP
- Elizabeta II. je prva britanska kraljica po letu 1801, ki ni bila v domovini, ko je prevzela vladanje. Novica o smrti njenega očeta jo je dohitela med uradnim obiskom v Keniji. Prav tako je edina britanska monarhinja v sodobni zgodovini, ki ne ve, kdaj točno je to postala. Njen oče je namreč preminil v spanju in nihče ne ve točne ure. Fotografija je nastala na dan kronanja. Takole sta s soprogom, princem Filipom, pozdravila podanike. AP
- Na prestolu je od 2. junija 1953, dlje od kraljice Viktorije, ki je imela pred njo rekord v dolžini vladanja. Obe sta tudi edini britanski monarhinji, ki sta doživeli diamantni jubilej – torej 60 let vladanja. Je pa tudi doslej najstarejša kraljica. AP
- Kraljica Elizabeta II. ima devet prestolov. Eden (na sliki) je v parlamentu v lordski zbornici, dva sta v Wastminstrski opatiji, šest pa jih je v prestolni sobi v Buckinghamski palači. AP
- 20. novembra 1947 se je v Westminstrski opatiji poročila s svojim srčnim izbrancem princem Filipom. Je prva med britanskimi kralji in kraljicami, ki je doživela diamantno obletnico poroke. AP
- Njuna poročna torta je bila 275 centimetrov visoka, tehtala pa je prek 200 kilogramov. Pekli so jo 10 ur, sestavljali in pripravljali pa kar pet tednov in pol. V torti je bilo skritih sedem srebrnih predmetov, ki naj bi prinašali srečo. AP
- Kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Filip, ki ju je fotograf takole ovekovečil med medenimi tedni, sta se spoznala, ko je bilo njej komaj 13, njemu pa 18 let. Takoj sta si bila všeč in kljub nasprotovanju staršev sta si začela dopisovati. S soprogom sta daljna krvna sorodnika. Oba sta prapravnuka kraljice Viktorije. AP
- Par je prvega otroka, princa Charlesa, dobil leta 1948, dve leti zatem se mu je pridružila sestrica, princesa Anna. AP
- Ko se je leta 1960 rodil njen tretji otrok, princ Andrew, je Elizabeta II. postala prva kraljica po svoji praprababici Viktoriji, ki je otroka dobila v času svojega vladanja. Leta 1964 pa se ji je rodil še en sin, princ Edward. AP
- Kraljeva družina leta 1964. Kraljica je navdušena fotografinja in je avtorica številnih fotografij njene družine. Na sprožilec pa rad pritisne tudi princ Filip. Prav on je podpisan pod uradno forografijo, s katero so leta 2002 obeležili pol stoletja kraljičinega vladanja. AP
- Kraljica je edina oseba v Veliki Britaniji, ki lahko vozi brez izpita in brez registrskih tablic. Voziti se je naučila že leta 1945, med drugo svetovno vojno pa se je udeležila tudi tečaja vzdrževanja vozil. Menjava svečke zanjo ni noben "bavbav", se radi pohvalijo Britanci. AP
- Elizabeta II. je prva in doslej edina ženska članica britanske kraljeve družine, ki je dejansko služila v oboroženih silah. Pridružila se jim je med drugo svetovno vojno. AP
- Kraljica, ki je na tej stari sliki družbo dela sestra, je znana kot velika ljubiteljica psov, še posebej pa so ji pri srcu corgiji. Prvega je dobila kot darilo za svoj 18. rojstni dan, psičko je poimenovala Susan. Od takrat jih je imela več kot 30, večina med njimi je potomcev psičke Susan. Danes ji družbo delajo trije, Monty, Willow in Holly. AP
- Kraljica je visoka 160 centimetrov. Vsako jutro jo zbudi "človeška budilka", njen osebni igralec na škotske dude. AP
- Kraljica Elizabeta II. je prva monarhinja, ki je obplula svet. Potovala je kar šest mesecev, in sicer v letih 1953 in 1954. Potnega lista ni imela s seboj, saj ga ne potrebuje. Razlaga je sledeča: britanski potni dokumenti so izdani v imenu kraljice in ni logično, da bi ga izdala sama sebi. AP
- V letih vladanja sta kraljica Elizabeta II. in princ Filip poslala približno 45 tisoč božičnih voščilnic, več kot 175 tisoč telegramov s čestitkami 100-letnikom iz Združenega kraljestva in drugih članic Commonwealtha ter več kot 540 tisoč telegramov parom, ki so praznovali diamantno poroko. Eno od kraljičinih sporočil je končalo na Luni. Gre za čestitko ekipi Apolla 11 ob uspešnem pristanki na Zemljinem satelitu. Sporočilo so presneli na mikrofilm, ga položili v kovinsko posodo in odložili na Luno. Reuters
- Elizabeta II. je kraljica Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije ter dvanajstih manjših držav, ki so se osamosvojile v času njenega vladanja. To so Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Solomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine, Belize, Antigua in Barbuda ter Saint Kitts and Nevis. Je 40. v vrsti britanskih monarhov, odkar je Viljem Osvajalec osvojil angleško krono. AP
- Tehnično gledano je kraljica lastnica vseh delfinov, kitov in belug, ki zaidejo v bližino britanske obale. Še vedno namreč velja razglas iz leta 1324, s katerim je takratni kralj Edvard II. te živali zahteval zase. AP
Pri 90 letih je doslej najstarejša britanska monarhinja, ki je tudi najdlje na prestolu – več kot 64 let. Ne le britanskega, ima tudi svetovni rekord – nobena kraljica še ni vladala toliko časa. Leta 1947 se je poročila s princem Filipom, njun zakon traja že 68 let. Tudi v tem je presegla vse svoje predhodnike. V času njenega vladanja se je zamenjalo 12 premierjev. Ko je postala kraljica, je angleško vlado vodil Winston Churchill. Tony Blair se je takrat šele rodil.
Ob okrogli obletnici pa bodo praznovanja celo tri, enega so namreč dodali še 15. maja, junija pa bodo kraljičino življenje slavili kar tri dni, od 10. do 12. 6.
Na prestol je sedla, ko si svet še ni opomogel od krvavih spopadov v drugi svetovni vojni. Velika Britanija, ki je iz vojne izšla kot zmagovalka, je bila še vedno velik imperij in ena od najmočnejših sil na svetu, a bila je v zatonu. Njene nekdanje kolonije so ena za drugo stopale po poti neodvisnosti.
Spreminjala se je tudi družba. V 50. letih so bile ločitve redke, rojstvo nezakonskega otroka pa nezaslišan škandal. Kdo bi si takrat mislil, da se bodo z ločitvami končali zakoni kar treh od kraljičinih štirih otrok. Televizija je šele začenjala svoj pohod, za večino ljudi je bil radio glavni "tehnološki" vir zabave, od interneta pa je svet ločilo še nekaj desetletij. Da, svet se je takrat spreminjal izjemno hitro, a niti približno s takšnim tempom kot dandanes.
In prav tu, pravijo poznavalci vsega kraljevega, je treba iskati razloge za veliko priljubljenost britanske monarhinje. V hitro spreminjajočem se svetu je ona stalnica. Z videzom hladne odločenosti opravlja svoje naloge, zvesta že skoraj pozabljenim družbenim normam. Te natančno določajo tudi odnos podanikov do kraljice. Prvič jo je treba nagovoriti z njeno veličanstvo, v nadaljevanju pogovora pa ji je dovoljeno reči gospa (ma'am). Ta pravila pa seveda ne veljajo za vse. Za osem vnukov in štiri pravnuke je preprosto – babi.
Ko smo že pri kraljičinih vnukih: ne William, najbolj naj bi ji bil pri srcu njegov najstarejši bratranec, sin princese Anne Peter Phillips.
Ko je septembra lani postala najdlje vladajoča britanska kraljica, so znova izmerili odnos javnosti do monarhije. Skoraj 70 odstotkov vprašanih je menilo, da je dobra za državo, približno enak odstotek ljudi je prepričanih, da bo čez sto let Velika Britanija še vedno imela kralja ali kraljico. Ob jubilejih, ki se kar vrstijo, občudovanje Elizabete II. raste in z njo naklonjenost javnosti do krone.
Velik delež (nekateri trdijo, da levji) je k rastoči priljubljenosti monarhije doprinesel njen vnuk princ William s svojo mlado družino, ki jo Britanci naravnost obožujejo. Mnogi zato pričakujejo, da bo on nasledil kraljico, a vse novice, da je za svojega naslednika namesto sina že postavila vnuka, so se za zdaj izkazale za iz trte izvite.
Po razburkanih 80. in 90. letih, ko se je zdelo, da windsorski zakoni en za drugim plujejo na čeri, si je ostarela monarhinja v novem tisočletju torej vendarle lahko oddahnila. Nekaj, kar se je leta 1992, ki ga v govoru opisala kot annus horribilis (grozno leto), zdelo nedosegljivo. Marca je ločitev napovedal princ Andrew, že naslednji mesec se je princesa Anne tudi zares ločila (in se konec leta znova poročila), vse to pa je zasenčila "vojna zakoncev Wales". Tisto leto so Britanci izvedeli, da so v zakonu prestolonaslednika princa Charlesa in ljubljenke ljudstva princese Diane pravzaprav trije – spoznali so Camillo Parker Bowles. Kmalu je postalo jasno, da sta bila nezvesta oba, a podaniki so zamerili le enemu. Po skoraj celem letu pranja umazanega perila in objavljanja intimnih skrivnosti prestolonasledniškega para, je decembra odjeknila novica – uradno se ločujeta.
Da je bila mera polna, je konec leta požar opustošil windsorski grad. Ljudje niso želeli niti slišati, da bi za obnovo porabili davkoplačevalski denar in kraljica je morala pristati na to, da bo začela tudi sama plačevati davke.
Novo stoletje se je za kraljico začelo bolje. Najprej je sicer morala požreti dejstvo, da se njen prvorojenec princ Charles ne namerava odpovedati Camilli Parker Bowles. Leta 2005 sta se kraljičinemu nasprotovanju navkljub poročila, zvezo pa je nazadnje blagoslovila tudi sama kraljica. Tudi sicer je dobi kraljevih ločitev zdaj sledila doba kraljevih porok. Najbolj je odmevala poroka princa Williama in Catherine Middleton, 29. aprila 2011. Ne le Britanci, prenos dogodka so v živo spremljali po vsem svetu, priljubljenost monarhije pa je močno narasla. Ta se je še okrepila, ko je 9. septembra 2015 Elizabeta II. postala najdlje vladajoča britanska kraljica.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.