FOTO: Bankrot (zaenkrat) preprečili, na ulicah mirno

Grški parlament je z večino glasov potrdil zakonodajo, potrebno za izpeljavo varčevalnega načrta, o katerem so grški poslanci glasovali včeraj. Za zakonodajo je glasovalo 155 poslancev, proti pa jih je bilo 136.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je po glasovanju dejal, da njegov izid pomeni okrepitev grške pozicije pred nedeljskim srečanjem ministrov evrske skupine. Dejal je tudi, da se zdaj lahko premaknejo na naslednjo stopnjo iskanja ''izvedljive rešitve za Grčijo''.

Vassa Papandreu, nekdanja evropska komisarka in uporniška članica vladajoče stranke PASOK, je pred glasovanjem dejala, da bo zakonodajo podprla iz državljanske dolžnosti, da pa ne verjame, da je mogoče odvrniti grški bankrot. ''Nemčija pripravlja teren za naš bankrot, ki se bo zgodil tistega hipa, ko to ne bo predstavljalo stroška za nemške banke,'' je dejala Papadreujeva, ki ni v sorodu z grškim premierjem.

Izid obeh glasovanj pomeni dokončno zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji, ki bi brez tega denarja bankrotirala najverjetneje že v sredini letošnjega julija. A tudi tokratna pomoč ne bi bila zadnja – Grčija bi se morala takoj začeti pogajati o novem paketu posojil.

zid glasovanja sta vnovič pozdravila tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Sveta Evrope Herman Van Rompuy. V skupni izjavi sta dejala, da je bilo glasovanje ''še eno dejanje nacionalne odgovornosti v zelo težkih okoliščinah. Sedaj so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo naslednjega obroka finančne pomoči Grčiji in za dogovor o drugem paketu pomoči''.

Zasebni sektor EU bo Grčiji pomagal po francoskem modelu

Finančni ministri EU naj bi z bankami in zavarovalnicami dosegli dogovor o prestrukturiranju grškega dolga. Predsednik Deutsche bank Josef Ackermann tako pravi, da bodo za osnovo nemško-grškega dogovora uporabili francoski model, po katerem bodo francoske banke 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra. Po njegovih besedah naj bi podrobnosti nemškega paketa pomoči določili v prihodnjih dneh, Ackermann pa je tudi izrazil prepričanje, da bo Grčija potrebovala nadaljnjo pomoč. Nemške in francoske banke in zavarovalnice so sicer med pomembnejšimi upniki Grčije.

Nemški finančni minister Wolfgang Schauble tako pravi, da bo 55 odstotkov grškega dolga zapadlo po letu 2020, in ne leta 2014. Nemški finančni sektor bo za rešitev Grčije prispeval 3,2 milijarde evrov, kar je zgolj desetina denarja, ki si ga je vlada obetala izvabiti finančnemu sektorju. ''Ta pomoč zadeva dve milijardi dolga, ki zapade leta 2014. Del skupnega zneska so nemške slabe banke, ki jim zapade dolg v vrednosti 1,2 milijarde evrov, tako da pričakujemo, da bo skupni dolg, ki zapade, znašal 3,2 milijarde evrov,'' je dejal nemški finančni minister. Velik del tega denarja naj bi prispeval zasebni sektor, vse vpletene strani pa je Schauble pozval, naj ne dvomijo v načrt prestrukturiranja grškega dolga.

Včeraj je bilo iz Evropske unije slišati glasove zadovoljstva, a nekateri poznavalci razmer in analitiki, še posebej grški, opozarjajo, da je ključnega pomena to, ali bo grška vlada na čelu s premierjem Georgeom Papandreujem znala izvajati ukrepe, ki jih sprejema.

Skeptični so tudi protestniki, ki na trgu Sintagma, ki je  pred parlamentom v središču Aten, kampirajo in s tem nasprotujejo "nesposobnim politikom, lopovom in korupciji v državi“. Že ves čas pa Grki opozarjajo, da ne želijo in nočejo plačevati tujih grehov. Draga posojila naj bi po mnenju večine Grkov izginjala v žepe "bankirjev, ki so to krizo tudi zakuhali“, in skorumpiranih politikov, za reševanje nemških in francoskih investicij in še in še. Nato pa bodo morali oni, "ki niso kradli in niso zakuhali krize“, vračati denar. Ljudje so že tako jezni, da je na atenskih ulicah mogoče videti tako mlade kot stare, ki poskušajo preprečiti poslancem prihod v parlament, pri tem pa se spopadajo tudi s policisti. Včeraj jim ni uspelo z gorečimi barikadami preprečiti prihod poslancev na njihova delovna mesta.

Sicer pa so protestniki jezni na vse poslance in politike. Dokaz za to je včerajšnji incident, ko so v poslanko grške komunistične partije Liano Kanelli, ki je protestnikom vztrajno zagotavljala, da je glasovala proti ukrepom, vrgli jogurt.

Nasilje se je nato stopnjevalo, celo toliko, da se je oglasila organizacija Amnesty International, ki je grško policijo opozorila, naj ne uporablja čezmernega nasilja. Zdravniki se celo niso uspeli prebiti do ranjenih, tako zaradi policijskih barikad kot zaradi tistih, ki so jih postavili protestniki. Zato so se ljudje organizirali in na postaji podzemne železnice organizirali improvizirano "bolnišnico". Tam so si medsebojno pomagali, na družabnih omrežjih pa so se pojavili pozivi, naj vsi tisti, ki imajo znanje iz nudenja prve pomoči in se lahko prebijejo do postaje, pridejo in nudijo pomoč ranjenim. Protestniki so zatrjevali tudi, da so policisti celo napadali ekipe zdravniške pomoči. Ali je to res, še ni znano. Je pa eden izmed zdravnikov opozoril, da v bolnišnici zdravijo ljudi, ki imajo hude respiratorne težave zaradi čezmerne uporabe zelo močnih solzivcev.

Zdravniki, ki so se prebili do postaje podzemne železnice, so sporočili, da so oskrbeli najmanj 25 ljudi z manjšimi poškodbami in na stotine protestnikov z respiratornimi težavami, ki so posledice močnega solzivca. Policijski sindikat pa je dodal, da je bilo včeraj ranjenih najmanj 40 policistov. Kakšne poškodbe so utrpeli, ni znano.

'Nismo neumni'

Ena izmed protestnic, stara okoli 30 let, je novinarjem ameriške televizijske hiše CNN dejala, da "so šolani in niso neumni, tako da vidijo, kaj se dogaja". "Še ljudje z osnovnim znanjem o ekonomiji lahko razumejo, da tole ne pelje nikamor," je poudarila ženska, ki je opremljena z medicinsko masko, na obrazu pa se ji vidijo posledice policijske uporabe solzivca. Pravi, da ljudje želijo protestirati na miren način, a včerajšnje glasovanje so ljudje razumeli kot "popolno izdajo grškega ljudstva s strani njihovih politikov, ki so jih izbrali ljudje in bi morali zastopati interese ljudi". "Kar pa delajo in kaj ljudje mislijo o njihovih postopkih, pa je popolna izdaja," pravi. Mlajša ženska je spregovorila tudi o tem, da so se borili za boljšo prihodnost, tako da so se šolali in vlagali v znanje, zdaj pa njihova usoda ni več v njihovih rokah, še več, "si daleč pod ničlo". "Kaj naj bi potem storili," pove in pogleda po ulici, kjer so drugi protestniki.

Neki moški pa je dejal, da ljudje, ki so se zbrali na ulici, "ne marajo političnih strank, saj so jih te pripeljale v situacijo, v kateri smo zdaj". "Prodajajo Grčijo," ogorčeno dodaja moški, ki šteje okoli 45 let. Pravi, da ljudje poskušajo na miren način preprečiti politikom, da "delajo to, kar delajo". "To moramo storiti, preden bo prepozno. Zakon, ki so ga danes sprejeli, pravi, da bodo ljudje delali za 545 evrov na mesec – bruto," je ogorčen. "To, kar policija dela, pa je neverjetno. Ne vem, ali bi katera policija na svetu tako močno obračunavala s svojimi državljani, in to kar s kemikalijami. Jaz v njih ne bom ničesar vrgel, saj delajo le za arašide. Moja hiša je kakšno uro hoje od obale. Lahko bi bil tam in ne bi delal nič, pobral bi socialno pomoč ... A ne želim si tega! Želim delati! Ne le jaz! Vsi želimo delati! Zato bom tukaj, kolikor dolgo bo treba. Ne le jaz, upam da še na tisoče drugih, ki bomo protestirali," pravi moški.