Potem ko so pogajanja na konferenci ZN o podnebnih spremembah zaradi bojkota s strani držav v razvoju za nekaj ur obstala, jih je predsednica omenjene konference, danska ministrica Connie Hedegaard pozvala, naj se "lotijo dela“.
Države v razvoju so namreč zahtevale, da razvite države zvišajo svoje zaveze za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in naj na tem področju presežejo zmanjšanje, predvideno v kyotskem protokolu. Po njenem nagovoru so se pogajanja res nadaljevala, saj so se dogovorili, da bodo pogajanja o kyotskem protokolu potekala vzporedno in ne bodo zanemarjena.
Skupina držav G77 in Kitajska so sicer pred tem dejale, da je Danska kršila demokratični proces, vendar pa se je Hedegaardova nad tem začudila, saj da se je že dan pred tem srečala in pogovorila z 48 predstavniki omenjenih držav. "Že včeraj sem se z njimi posvetovala o pogajanjih in slišati ni bilo nobenih nasprotovanj. Zato me je malce začudilo, da smo morali porabiti skoraj ves dan za te proceduralne probleme.“
Skupino omenjenih držav, ki je sicer najbolj ranljiva za prihajajoče podnebne spremembe, je zbodlo dejstvo, da razvite države načrtujejo popolnoma nov sporazum, ki bi nadomestil Kyoto. Bojijo se, da bodo s tem izgubile vse, kar so si pridobile s podpisom protokola leta 1997, zato zahtevajo, da nov sporazum vključuje samo ZDA in ostale največje svetovne ekonomije, ostale države pa naj se še naprej držijo obstoječega protokola. Po njihovem bi tudi pogajanja o tem morala teči vzporedno. Osnutki novega sporazuma in namigovanja o njem pa so jim, kot pravijo nekateri poznavalci, dali občutek, da na konferenci nimajo toliko moči kot razvite države.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.