V Srbiji zaznamujejo deseto obletnico strmoglavljenja takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je državo z vojnami na Balkanu pahnil v mednarodno izolacijo. Milošević je že štiri leta mrtev, Srbija pa še danes plačuje ceno njegovih dejanj in trpi njegovo dediščino, tudi z izgubo Kosova.
Milošević, ki velja za enega najbolj kontroverznih srbskih politikov, je vzpon na srbsko in tudi jugoslovansko politično sceno začel že sredi 80. let preteklega stoletja, nato s podpihovanjem srbskega nacionalizma odigral pomembno vlogo pri razpadu SFR Jugoslavije in izbruhu vojn na Hrvaškem in v BiH, na oblasti pa se je ohranil tudi po Natovem bombardiranju Srbije zaradi nasilja na Kosovu leta 1999.
Zanj so bile usodne šele volitve za predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) 24. septembra 2000. Uradno je Milošević sprva zmagal za nekaj glasov, a je opozicija, ki se je združila v Demokratsko opozicijo Srbije (DOS) s protikandidatom Vojislavom Koštunico na čelu, temu nasprotovala, ker naj bi jih dobil s pomočjo prevar in poneverb.
Začeli so prirejati protestne shode, ki so vrhunec dosegli 5. oktobra 2000 v Beogradu z več kot pol milijona protestniki iz vse države. Milošević je poskušal upor zatreti s silo; v protestih sta umrla dva človeka, 103 so bili ranjeni. Vendar so Miloševiću poslušnost odpovedale tudi vojska in posamezne elitne policijske enote.
Dan kasneje, 6. oktobra, je srbsko ustavno sodišče, ki je sprva volitve razveljavilo, potrdilo zmago Koštunice, s tem pa tudi poraz Miloševića. Žebelj v krsto je zabila Moskva, ki je po Zahodu še isti dan priznala zmago Koštunice. Ta je kot novi predsednik ZRJ prisegel že 7. oktobra 2000, Milošević pa mu je čestital za zmago.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.