FOTO: Gola koža na soncu in v snegu

Karneval na Tenerifih

Na Kanarskih otokih so ponosni na enega najbolj znanih karnevalov na svetu. Odvija se v mestu Santa Cruz de Tenerife in vsako leto pritegne milijon obiskovalcev. Kar sploh ni čudno. Kostumi, ki jih izdelajo, osupnejo še tako strogega kritika.

Na uradni povorki se vsako leto predstavi okoli sto skupin z več kot 50 nastopajoči, a je mnogim bolj všeč neuradni del na ulicah, kjer lahko sodeluje prav vsak. Zabava se začne s spektakularno otvoritveno parado na predpustni petek in se ne zaključi do pepelnične srede. Na ta dan ne pokopljejo pusta, ampak sardino. Dogodek, s katerim obeležijo konec karnevala, se namreč imenuje pokop sardine.

Brazilska karnevalska tradicija

V Braziliji je pust velik, predvsem pa resen posel. Plesalci in bobnarji se nanj pripravljajo vse leto, karnevalska vročica pa že nekaj mesecev pred velikim dogodkom zajame tudi druge. Številni si teden prej in teden po vzamejo dopust – najprej, da se pripravijo, potem pa, da si odpočijejo.

Čeprav je daleč najbolj znan karneval v Riu de Janeiru, kjer bodo najboljšo plesno šolo šele izbrali, bolj ali manj podobne prireditve prirejajo po vsej državi. V največjem mestu, Sao Paulu, zabava tako kot v Riu poteka v znamenju sambe in gibčnih napol golih plesalk, odetih v perje. Izjema pa je mestece Paraty, kjer jim za kostume sploh ni treba seči v žep. Za pusta se preprosto namažejo z blatom.

Karneval v Riu de Janeiru, največja zabava na planetu Zemlja, pravzaprav s plesom in barvami predstavlja zgodovino Brazilije v malem in tako proslavlja tradicijo.Bobnanje in ples slavita afriški vpliv in opominjata na dolgoletno suženjstvo uvožene delovne sile iz Afrike, ki so jo zlorabljali kolonialisti Portugalci. Pobarvani obrazi so asociacija na staroselce: indijanska plemena, ki so bili prvotni prebivalci Brazilije. Barvitost je sicer pisana na kožo državi, saj jo vsebuje že samo ime. Dobila ga je po lesu, iz katerega so pridobivali rdečo barvo. Skupni imenovalec vsega pa je zagotovo samba: brazilski izvozni artikel.

Dogodek leta na Trinidadu in Tobagu

Na Trinidadu in Tobagu se največja karnevalska povorka na pot odpravi na pustni ponedeljek, razkošne kostumu pa lahko vidite že nekaj dni pred tem. Pust je najpomembnejši dogodek v tej otoški državi in za prebivalce pravijo, da če niso ravno na karnevalu, potem se gotovo pripravljajo na naslednjega in sanjajo o minulem. Korenine prireditve segajo v 19. stoletje, nastala pa je kot mešanica pustnih navad, ki so jih na otoke prinesli Francozi, in zahodnoafriških festivalov. 

Od božiča pa do pusta

Beneški karneval ima najdaljšo zgodovino. Prvi zapisi o njem segajo že v letu 1296, ko je senat dan pred začetkom posta z odlokom razglasil za praznik. Tako kot danes je bilo tudi takrat središče dogajanja na Markovem trgu.

Že pred več sto leti so se začele v Benetke pred pustom zgrinjati m,nožice turistov. Tako je v vodiču iz 17. stoletja pisalo, da pride v tednu pred pepelnično sredo v mesto 30 tisoč obiskovalcev, pa tudi 10 tisoč prostitutk. Karneval je tako iz dogodka s koreninami v tradiciji, s katerim so slavili mestno državo, postal predvsem turistom namenjena prireditev. Mesto je z njo služili ogromne denarja, kar se v vseh teh stoletjih ni prav nič spremenilo.

Ko je beneška država propadla, so karneval prepovedali, vmes so ga za nekaj let obudili, v začetku prejšnjega stoletja pa je sledila nova prepoved. Fašisti so namreč nošenje mask prepovedali z zakonom. Beneški karneval so tako znova pripravili šele leta 1979. Žal pa je izgubil svoj pravi karakter, domačini so namreč le pasivni opazovalci. Karneval v mesto, ki je po številu prebivalcev primerljivo z Ljubljano, privabi skoraj milijon obiskovalcev in več.

Beneški karneval slovi po posebnih maskah. Nekoč so jih ljudje lahko nosili vse od svetega Štefana, 26. decembra, do pustnega torka.

Gola koža tudi na snegu

V kanadskem Quebecu nimajo pustnega ampak zimski karneval. Posebnost: vsako leto se začne na isti dan, 29. januarja, in traja kar 17 dni. Tam ne boste srečali zamaskiranih ljudi, lahko pa boste občudovali veličastne ledene skulpture in se udeležili snežnih bitk, najpogumnejši pa se bodo tudi okopali v snegu. Seveda v kopalkah.