Tujina

FOTO: Heroji, ki rešujejo svoj narod in cel svet

Tokio/Kijev, 19. 03. 2011 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Mira Matković
Komentarji
77

Delavci, ki se spopadajo s kriznimi razmerami v japonski jedrski elektrarni, so v očeh ljudi heroji. 'Fukušima 50' so se nesebično podali v akcijo, saj so odločeni, da zaščitijo svoj narod in cel svet pred katastrofo. Ob tem se svet spominja tudi herojev, ki so se borili v Černobilu.

Čeprav so skupino poimenovali po prvih 50 delavcih, ki so ostali v jedrski elektrarni Fukušima, je treba poudariti, da je tam trenutno okoli 200 ljudi, ki po svojih močeh skušajo preprečiti hujše posledice.

Japonski mediji poročajo o delavcih, ki so se nesebično podali na krizno območje, kjer stoji jedrska elektrarna Fukušima. Skušajo ohladiti reaktorje, ki grozijo državi. Neka ženska je medijem dejala, da se je njen oče, ki je v elektrarni zaposlen že 40 let, prostovoljno javil v reševalno skupino. Sicer bi se moral septembra letos upokojiti. "Prihodnost nuklearke je odvisna od tega, kako bomo rešili to krizo. Čutim, da je moja misija pomagati v tej akciji,“ je 59-letni oče v telefonskem pogovoru dejal hčeri, poročajo mediji.

Podoba ljudi, ki sta jih prizadela potres in uničujoči cunami, zdaj pa jim grozi tudi radioaktivno sevanje, je nenavadna za zahodni svet. Japonci so mirni, ni panike, prav tako ne kaosa in nasilja. Na hrano in pomoč čakajo v urejenih vrstah, kjer ni prerivanja in histerije. So dostojanstveni in solidarni med seboj, iskreno pa se zahvaljujejo celemu svetu, ki jim je priskočil na pomoč.

Preberite tudi: Japonski inženirji naj bi še danes vzpostavili električni vod do poškodovane jedrske elektrarne v Fukušimi, s čimer bi lahko zagnali vodne črpalke za hlajenje jedrskega goriva. Prednost zaenkrat dajejo prvemu reaktorju, kjer ugotavljajo, da električna napeljava ni utrpela hujše škode. Nato pa naj bi bili na vrsti še ostali reaktorji.

V spodnji galeriji si poglejte nekaj fotografij ljudi, ki sodelujejo v operaciji v Fukušimi:

Takšni so tudi delavci, katere je svet poimenoval 'Fukušima 50'. Državljani njihovo odločnost in pogum pozdravljajo, po družbenih omrežjih, kot je Twitter, pa se vrstijo zahvale za junaštvo in požrtvovalnost. Tuji mediji so polni zgodb o herojih 'Fukušima 50'.

'Žrtvujejo se za japonski narod'

Rick Hallard, ki že več kot 30 let dela za britansko jedrsko industrijo, pravi, da bodo ti delavci po opravljenem delu čutili gromozanski pritisk. Japonska vlada je namreč v sredo zvišala dovoljeno mejo sevanja, kateremu so delavci lahko izpostavljeni. Hallard je za britansko spletno stran BBC dejal, da gre za 12-krat večjo dozo radiacije, kot pa so ji lahko po zakonu izpostavljeni britanski delavci. Japonski delavci tako lahko delajo v pogojih, kjer je sevanje 250 milisivertov. Odmerek 1.000 milisivertov pa lahko povzroči radiacijsko bolezen. Resnejši znaki bolezni, kot so rakasta obolenja, se morda lahko začnejo pojavljati šele po nekaj letih.

Hallard je razložil tudi, da mora biti vodja operacije fizično oddaljen od samih reaktorjev, saj tako ni pod pritiskom in lahko v primeru izbruha resnejše krize trezno razmišlja. Tako se izogne napačnim odločitvam. Delavci morajo slediti njegovim navodilom in prav ti delavci so v očeh japonskega naroda heroji.

Japonski policisti na poti v Fukušimo.
Japonski policisti na poti v Fukušimo. FOTO: Reuters

Zakonsko omejena letna doza za zaposlene v jedrski elektrarni je 20 milisivertov, toda v kriznih razmerah lahko mejo dvignejo na 100, če pa rešujejo življenja oz. če morajo zaščititi širšo populacijo, pa lahko oblasti dvignejo mejo na 250 milisivertov. Japonski delavci delujejo pod strogimi navodili, prav tako se na izpostavljenih krajih zadržujejo le kratek čas. Pri nalogah se nenehno izmenjujejo. Če bi bili v zelo kratkem času izpostavljeni dozi 3000 milisivertov, bi to za delavce pomenilo smrt.

"Žrtvujejo se za japonski narod. Izredno sem hvaležen tistim, ki tam nadaljujejo z delom,“ je dejal Fukuda Kensuke iz Tokia. Maeda Akihiro je dejala, da so se delavci postavili v prvo bojno linijo, sama pa jim je poslala besede podpore. Ljudje so hvaležni tudi pilotom vojaških helikopterjev, ki skušajo ohladiti reaktorje v Fukušimi.

Japonski premier Naoto Kan se je vsem, ki so ostali na kriznem območju, zahvalil. Dejal je, da so to ljudje, ki se trudijo po svojih najboljših močeh, čeprav so se izpostavili nevarnosti.

Najhuje je njihovim družinam, ki jih čakajo doma. Nekaj delavcev se je med reševalno operacijo že poškodovalo in umrlo. "Nisem želela, da gre,“ je za japonske medije dejala žena enega od delavcev. "Toda že od 18. leta dela v jedrski industriji, prepričan pa je, da je varna,“ je razložila, pri tem pa se ji je na obrazu risala stiska, s katero se sooča.

Tuji mediji poročajo, da so v skupini večinoma starejši ljudje, ki so si že ustvarili družine in ne načrtujejo več otrok. Ker naj bi bila doba za razvoj rakastih obolenj dolga, naj bi ti delavci najverjetneje umrli naravne smrti, še preden bi občutili zdravstvene posledice zaradi izpostavljenosti sevanju, dodajajo.

V primeru močnega povečanja radiacije v enem od reaktorjev, bi japonske oblasti nemudoma na varno umaknile vse delavce. To so že enkrat storile, ko pa so naprave pokazale, da se je radiacija znižala, so se delavci vrnili na območje.

Černobilski heroji so delovali v hujših pogojih

V luči japonske krize pa se še živo spominjamo ljudi, ki so po nesreči v Černobilu ostali na območju nuklearke. Zaposleni v elektrarni, vojaki, policisti, gasilci, prostovoljci, likvidatorji … Delovali so v hujših pogojih kot japonski delavci, prav tako niso imeli ustreznih zaščitnih oblek.

26. aprila leta 1986 je namreč v tamkajšnjem reaktorju odjeknila eksplozija. Izbruhnil je ogenj, s katerim so se reševalci borili kar 10 dni. Prav v tem obdobju je v okolje ušlo največ radioaktivnih snovi. "Od leta 1986 do 1987 je bilo v obvladovanje nesreče in odpravljanje posledic po njej vključenih približno 200.000 ljudi – vojaki, prostovoljci, osebje iz elektrarne, lokalni policisti in gasilci; vsi so sodelovali pri nujnih ukrepih in blažitvi posledic. Kasneje se je število registriranih "likvidatorjev“ povečalo na 600.000, vendar je bilo le malo delavcev izpostavljenih škodljivim ravnem sevanja. Prvi dan nesreče so najvišje doze prejeli delavci, ki so izvajali nujne ukrepe, in osebje na lokaciji, skupno okoli 1000 ljudi,“ so leta 2005 zapisali v poročilu Černobilskega foruma.

Černobilski likvidatorji 8. maja 1986.
Černobilski likvidatorji 8. maja 1986. FOTO: Reuters

Čeprav naj bi zaradi posledic sevanja v ukrajinskem Černobilu umrlo na deset tisoč delavcev, ki so bili na kriznem območju, pa se s to številko nekateri ne strinjajo. "Glede na poročilo UNSCEAR (2000) so diagnozo akutnega radiacijskega sindroma najprej postavili pri 237 delavcih na reaktorju in pri delavcih, ki so izvajali nujne ukrepe, kasneje pa so jo s pomočjo podrobne klinične analize potrdili pri 134 ljudeh. V več primerih so akutni radiacijski sindrom še poslabšale kožne opekline zaradi intenzivnega sevanja beta in sepsa. Od teh delavcev jih je zaradi akutnega radiacijskega sindroma 28 umrlo leta 1986, še 19 pa jih je iz različnih vzrokov umrlo v času od 1987 do 2004. V naslednjih letih bi lahko kasnejše bolezni, ki so posledica sevanja, povzročile smrt nekaterih delavcev, ki so preživeli akutni radiacijski sindrom. Splošno prebivalstvo, ki ga je prizadel černobilski radioaktivni used, je prejelo dokaj nizke doze sevanja, tako da akutnega sindroma sevanja ter smrtnih primerov ni bilo,“ je še zapisano v poročilu.

Mnenja glede katastrofe v Černobilu so še naprej deljena. Kaj je vzrok nesreče, kolikšna je bila količine sevanja in koliko ljudi je umrlo zaradi sevanja – vprašanja, ki še vedno nimajo enotnih odgovorov.

Zdravniki pravijo, da so se ti delavci v letih po černobilski operaciji soočali z naslednjimi zdravstvenimi težavami: levkemija, tumorji in bolezni obtočil. Številni imajo tudi težave s srcem, saj so v dneh akcije v Černobilu prejemali agresivna zdravila. Do tega sklepa so zdravniki prišli šele leta po černobilski operaciji in ko so se pojavile prve težave s srcem. Sicer ima zdravstveni sistem vse te delavce zabeležene v posebnem registru. Že leta redno spremljajo njihovo zdravstveno stanje. Mnogi še vedno trpijo za vrsto psihičnih in fizičnih bolezni.

Sicer pa ljudje ne zaupajo poročilom in ugotovitvam zdravnikov. Ker so sovjetske oblasti dolgo skrivale izbruh katastrofe v Černobilu in nato še skrivale podatke o njeni dejanski razsežnosti, so ljudje postali skeptični do uradnih poročil. Prav tako naj bi sovjetske oblasti zdravnikom prepovedale na mrliške liste navajati sevanje kot vzrok smrti. Prav zato se številke smrtnih primerov med delavci, ki so bili v Černobilu, močno razlikujejo.

Osebje Černobila, policisti, vojaki in gasilci pri svojem delu niso nosili ustreznih zaščitnih oblek. Prav tako niso vedeli, kakšne so razsežnosti katastrofe. Skupina likvidatorjev oz. ljudi, ki so čistili posledice katastrofe, prav tako niso bili primerno zaščiteni. Tako sta na primer dva likvidatorja prejela nalogo, da ročno odpreta ventil za izpust radioaktivne vode. Oblečena sta bila le v mokre obleke. Sicer sta preprečila eksplozijo in tako rešila ljudi pred še hujšo katastrofo, a kaj se je z njima zgodilo, ni znano. Sklepati je, da se sploh nista več vrnila iz objekta.

Spomin na černobilske delavce:

Leta 2006 je takratni ruski predsednik Vladimir Putin ob 20. obletnici černobilske jedrske nesreče izkazal čast delavcem – likvidatorjem. Putin jim je podelil državna odlikovanja. "Vi niste le videli in preživeli katastrofo, ampak ste se z njo tudi borili v zapletenih okoliščinah. S svojo nesebičnostjo in sposobnostjo za soočanje z ekstremnimi razmerami ste rešili mnogo življenj," je dejal Putin.

Preživeli černobilski likvidatorji so ob spremljanju truda japonskih delavcev dejali, da ne obžalujejo svojih dejanj. Če bi bilo treba, bi se še enkrat podali na ogroženo območje.

Černobil je uničil življenja milijonom ljudi v zahodni Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter zaznamoval vso Evropo. Tudi v Sloveniji se živo spominjamo dogodkov, pa tudi ukrepov, ki so veljali v državi.

Res je, da ne moremo primerjati Fukušime s Černobilom. Nesreča v Fukušimi ni tako huda kot v Černobilu, prav tako so japonski delavci opremljeni s primerno zaščitno opremo, a kljub temu je ena stvar popolnoma enaka. Černobilski in japonski delavci so preprosto – heroji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (77)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Prophet
27. 03. 2011 08.57
Glede Černobila ta nesreča je tudi napihnjena prav zaradi zahodne propagande..10.000 mrtvih čeprav je bilo samo 56 je pa res da so sovjeti nesrečo želeli pomesti pod preprogo.Je pa zanimivo da ne omenjajo nikjer Angleško nuklearko v Windscale ki so jo morali prav tako zabetonirat Angleška vlada je nesrečo uspešno pometla pod preprogo tako da niso nič boljši kot bivši Sovjeti. Nesreča v ZDA Three Mile Island ki je bila prav tako huda ,nonstop se v medijih pojavlja Černobil.
Prophet
27. 03. 2011 08.38
Še to:Večina jih dela cele dneve,učinkovitost je glede na vloženega dela porazna.Američani,Evropejci,Kitajci z pol manj vloženega dela naredijo dosti več.
Prophet
27. 03. 2011 08.35
Sheeba Ah dej ga srat Japonci so v povprečju tak prijazen narod kot ostali se pa imajo pa za nekaj več,itd.meni so celo morbidni in čudni delajo npr iz preprostega pitja čaja tak spektakel oziroma v vsaki stvari se gredo perfekcjonizem čeprav se prav tu kažejo pomankljivosti.Ne pozabimo da izhajajo iz zelo nasilne kulture ta je tudi povzročila med 2sv.vojno veliko mrtvih.Na Kitajskem so pobili milione ljudi.Dokler jim Američani niso dali po prpi.Ta nesreča je za njih sramota posebej jih moti pomilovanje sveta.Korejce npr.imajo za manj vredne,tako kot slovenska bolezen predsodek južne slovane.Bil tam ....
bingo 1
22. 03. 2011 07.43
Spet je heroj narod državljani kateri so za državo ta pravi ljudi a ne teh v visokih državnih mesti kateri samo premišljajo kako da je njim dobro z neprimerno vedenje do pridnih kateri so vse storili na tem svetu pa taki uživajo in se smehljajo vsem pridnim--bingo x Ljubljana--
hotchilipoper
22. 03. 2011 07.23
Zakaj ne gredo elektrarno reševat vodilni zmeraj najdejo kakšne bebčke,da ga namesto njih nasrkajo,ko je pa konec si pa lastijo zasluge
hotchilipoper
22. 03. 2011 07.10
UPAM DA JIH BOGO BOLJ NAGRADIL KOT SO ČERNOBILSKE
SecretMind
22. 03. 2011 00.49
Še yakuze so odprle pisarne in nudile pomoč v obliki hrane, oblačil, itd.
lolekibolek
21. 03. 2011 23.42
Ustavimo jedersko mafijo.
kritik46
21. 03. 2011 21.47
nekdo pa more neki narest če je že uprava vse za....bala
Morcheeba
21. 03. 2011 17.11
Japonci so itak najbolj solidaren in prijazen narod kaj obstaja. Mnogo ljudi ki tja potuje vedno to izpostavi. Vrjamem pa, da bi veliko ljudi to naredilo za svoj narod in za svet - tudi mi, čeprav smo bolj ali manj hinavci.
krtacka313
21. 03. 2011 16.51
me zanima, kaj bi bilo če bi v naši nuklearki kaj zaškripalo. nikjer nobenega, stavim jaz!
IcemaN-X
20. 03. 2011 12.33
to so pravi heroji
lolipoly
20. 03. 2011 07.50
Otocanka Ce tebi ni nobeden sporocil, kdo pomaga Japoncem, to ne pomeni da ne pomaga. Amerikanci so bili prvi , kot vedno da so dali pomoc Japonski , Letala in ladje polne hrane in vode , in posebne ekipe resevalske pomoci, nemorejo pa vsi biti tam, ker nebi bilo prostora za vse.
fico123
20. 03. 2011 07.47
bi bilo lepo če bi bil pahor tu tak heroj, ne pa baraba, ki mu ni mar za ljudstvo
m33ta
20. 03. 2011 03.38
nekateri na japonskem so heroji ja nic ne recem , nekateri pa morilci, morilci prelepih delfinov, poglejte dokumetarec ˝the cove˝!!!!!!
SuperVeloce
20. 03. 2011 02.42
triton misli nesreco na three mile island... verjetno je danes malo prevec alkohola konzumiral =)
tayi177
20. 03. 2011 02.21
@triton: O kateri nesreči v Ameriki govoriš?!
miha_321
20. 03. 2011 01.21
Dobri so da grejo takole v zagotovo smrt. Po cnn sem gledal kako jim mahajo v slovo. Vsake dva dni pošljejo po 50 novih notr.
triton
19. 03. 2011 23.37
Zakaj omenjate samo černobilsko jedrko nesrečo, če pa je bla u ameriki hujša nesreča! V Ameriki je bla 7 stopnje v černobilu pa 5stopnje!!!! VSE JE POLITKA
pupa_od_anbot
19. 03. 2011 20.59
da spomnem dežurne nergače, da ki pri nas ne bi nihče pomagal: "samo" PET mesecev je od poplav v Sloveniji in kod je bil v prvih vrstah: PROSTOLJNI GASILCI v čigar vrstah so "navadni ljudje" in tako je povsod... ko rešujejo se heroji, ko je nevarnost mimo jih pozabimo!