FOTO in VIDEO: 11. marec 2011 — dan, ki je Japonce spravil na kolena

Bil je 11. marec leta 2011, povsem običajen delovni petek. Akiko Iwasaki, lastnica majhnega hotela v obmorskem kraju Kamaiši, je opravljala vsakodnevna hišna opravila, ko so se ji natanko ob 14.46 pričela tresti tla pod nogami. Trajalo je nekaj minut in bilo je zelo močno. Vedela je, da obstaja nevarnost cunamijev, a sklenila je, da mora najprej poskrbeti za goste hotela.

V manj kot uri od potresa je v obalo z vso silo trčil skoraj 15 metrov visok val. Rušil je vse pred seboj. Iwasaki je v tistem trenutku že zapustila hotel in stekla proti vzpetini, kjer bi bila varna. A ji ni uspelo. Nekaj korakov od varnega mesta jo je zajel močan tok, ki je odnašal avtomobile, hiše, drevje, oziroma vse, kar mu je stalo na poti. Njena prva misel je bila, da je zanjo vsega konec, trenutek za tem je spoznala, da noče umreti. "Hotela sem živeti," Japonka opisuje svojo grozljivo izkušnjo. "Na vso moč sem pričela plavati proti gladini. Nad mano je bil nek čoln, ampak nekako sem ga uspela umakniti. Nad sabo sem zagledala svetlobo in pomislila sem, da bom preživela, če mi le uspe priplavati na površje," pravi.

Vse skupaj so le nekaj metrov stran nemočno opazovali nekateri njeni zaposleni in njena hči. Slednja je videla, kako je mamo potegnilo v vrtinec. Izginila je pod vodo, prek nje pa je nosilo avtomobile in ostale stvari. Kričala je na vse grlo, a mame ni bilo na spregled. Ko so že mislili, da je pogubljena, so jo zagledali na bregu sosednje vzpetine. "Imela sem neverjetno srečo. Če bi se zgodilo kakorkoli drugače, me verjetno ne bi bilo med vami," danes meni Iwasaki. "Ker sem preživela, čutim, da moram živeti polno življenje še za vse tiste, ki so svoja izgubili," še dodaja ob tretji obletnici potresa in tsunamija na Japonskem.

Ob posnetkih potresa in cunamijev na severovzhodnem delu Japonske še danes marsikdo obmolkne. Posnetki narave, ki v vsej svoji moči kaže zobe, so pretresljivi. Porušene in izbrisane so bile celotne skupnosti. Potres z magnitudo 9,0 je bil tako silovit, da so ga ujeli celo sateliti daleč v vesolju, zaznali pa so ga tudi na Golovcu. Šlo je za peti najmočnejši potres na svetu po letu 1900 in za najmočnejši potres na Japonskem doslej. Zaradi njega, cunamija z do 15 metrov visokimi valovi in posledične jedrske katastrofe v nuklearki v Fukušimi je umrlo okoli 18.500 ljudi.

Tri leta po katastrofi je brez stalnega doma še vedno okoli 267.000 ljudi. Kakih 100.000 jih živi v začasnih naseljih, drugi pa so našli zatočišče v drugih mestih ali pri sorodnikih. Japonska je doslej zgradila le 3,5 odstotka obljubljenih novih domov v močno prizadetih prefekturah Ivate in Mijagi. Japonce še naprej razburjajo tudi državni načrti, povezani z jedrsko energijo. Po potresu in cunamiju je namreč v jedrski elektrarni v Fukušimi prišlo do taljenja gorivnih palic in uhajanja kontaminirane vode. Jedrska katastrofa se je v zgodovino zapisala kot najhujša po tisti v Černobilu leta 1986, upravljavec nuklearke Tepco pa je bil tarča kritik tako zaradi prikrivanja dejanskih razsežnosti nesreče kot tudi zaradi nesposobnosti pri odpravi posledic.

Po nesreči v Fukušimi je Japonska začasno previdnostno zaustavila vse jedrske reaktorje v državi in na njih izvedla dodatne varnostne preglede. Zaradi nasprotovanja lokalne javnosti od takrat ni ponovno zagnala nobenega, čeprav se gospodarstvo ob pomanjkanju elektrike iz nukleark predvsem v poletnem času sooča z veliko nevarnostjo izpadov energije.

Japonski premier Šinzo Abe je v ponedeljek napovedal, da bo država znova zagnala tiste od 48 potencialno še delujočih reaktorjev, ki odgovarjajo novim in strožjim varnostnim zahtevam in delovanju katerih ne bodo nasprotovale lokalne skupnosti. Ankete javnega mnenja sicer kažejo, da sta več kot dve tretjini Japoncev za popolno opustitev pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn. V nedeljo se je na protestu proti jedrski energiji v Tokiu zbralo več deset tisoč ljudi.

Japonci obletnico obeležili z minuto molka

Ob tretji obletnici so točno ob 14.46 Japonci tragedijo obeležili z minuto molka. Japonski cesar Akihito je na osrednji spominski slovesnosti v Tokiu spomnil na močan čut solidarnosti, ki je ljudem na prizadetih območjih pomagal preseči številne težave. "V zadnjih treh letih so ljudje v prizadetih regijah, ki še vedno živijo v težkih pogojih, presegli številne težave z močnim čutom solidarnosti in napravili ogromne napore v smeri obnove," je danes zbrane nagovoril Akihito. "Veseli me tudi, da številni ljudje tako doma kot v tujini še naprej podpirajo ta prizadevanja na najrazličnejše načine," je dodal.

Anketa časnika Tokyo je sicer razkrila, da 77 odstotkov Japoncev ne vidi napredka pri obnovi. Lokalne oblasti skrbi tudi, da za obnovitvena dela ne bodo imeli dovolj ljudi, še posebej ob prihajajočih olimpijskih igrah, ki jih bo Tokio gostil leta 2020.