FOTO in VIDEO: Kaj je 'afriški Švici' prinesla revolucija?

Minilo je že pet mesecev, odkar so Tunizijci kot prvi zamajali arabski svet tiranije, izkoriščanja in korupcije. Zgodba 26-letnega Mohameda Bouazizija, ki mu je policija prepovedala prodajo sadja in zelenjave, zaradi česar je pred vladnim poslopjem 17. decembra lani protestno zakuril samega sebe, je prebivalstvu, ki je 23 let trpelo trdo roko predsednika Zina El Abidina Bena Alija in njegove mafijske družine, razpela uporniška krila.

Ulice glavnega mesta Tunis so preplavili protestniki, predsednik pa je nadnje poslal svojo skorumpirano policijo. Potrebnih je bilo več kot 200 smrtnih žrtev in na stotine poškodovanih, preden je 74-letni Ben Ali dojel, da ni več zaželen. Zbežal je v Savdsko Arabijo.

Dober teden po odstopu je na stran ljudstva stopila tudi vojska, a protesti z novimi žrtvami se niso končali, vse dokler ni mesec za tem vlade zapustila še stara politična elita s premierjem Mohamedom Ghannouchijem na čelu. Edini, ki mu je sedaj ljudstvo do novih volitev pripravljeno zaupati vajeti, je 84-letni Beji Caid Sebsi, sodelavec prvega predsednika Habiba Bourguibe, ki je zaslužen za šolske, socialne, finančne in gospodarske reforme ter bistveno izboljšanje položaja žensk. Slednjega je s praznimi obljubami o pravičnem vladanju s prestola izrinil prav osovraženi Ben Ali.

Ko smo se pred nekaj dnevi podali na ulice tunizijske prestolnice, smo lahko tudi sami kaj hitro začutili vonj po svobodi. Na ulicah je videti razposajene obraze, v bližnjih lokalih in na klopcah glavne mestne avenije, kjer je pred meseci pravzaprav še tekla kri, pa meščani z odprtimi usti prebirajo časopisne članke o prehodu v novi sistem.

V začetku maja je bila sicer zaradi nočnega roparskega pohoda skupine mladih zopet uvedena policijska ura. Bodeča žica, tanki ter vojaki še vedno varujejo notranje ministrstvo, a ljudje se za vse to v resnici ne zmenijo kaj dosti. Tudi pogled na uniformiranega policista, ki z objemom in poljubi sredi ulice pozdravlja prijatelja, ne prikaže drugačne slike. Ljudstvo je v slogi. "Znebili smo se predsednika, da bi vzpostavili dobro demokracijo, da bi tudi revni dobili službo in hrano," nam je z zanosom dejal mimoidoči. "Naše življenje tukaj je zdaj čudovito. Nimamo več nobenih težav," sta dodala taksista in nadaljevala, da se že veselita prvih pravih volitev. Na vprašanje, kakšno vlado si želijo, so nam odgovorili jasno in iskreno: "Levi, desni, verni … Za Tunizijce to ni problem. Želimo le vlado, ki bo poštena, demokratična in zmerna!"

Nova vlada ne bo imela lahkega dela. V Tuniziji, v kateri trenutno živi okoli 10 milijonov ljudi, je kar 700 tisoč brezposelnih, okoli 150 tisoč med njimi pa je celo visoko izobraženih. Eden izmed teh je tudi 28-letni Ramzi, ki je sicer po poklicu učitelj španščine, a si zato, ker ne dobi redne službe, služi kruh v trgovini s spominki. "Mesečno zaslužim okoli 350 tunizijskih dinarjev. Tako je le pet ali šest mesecev, ko je čas turistične sezone," nam je pojasnil in dodal, da s tem že samega sebe težko preživlja, kaj šele, da bi se poročil in si ustvaril družino. Tudi za redno zaposlene življenje ni nič kaj dosti lažje, saj zakonsko določena minimalna plača ne presega 300 dinarjev oziroma okoli 150 evrov.

Šolanje letno konča od 85 do 90 tisoč mladih, delovnih mest pa je le okoli 60 tisoč, zato ima sedaj vlada v mislih poseben načrt, ki bi z gradnjo javne infrastrukture v prihodnjih petih letih ustvaril več sto tisoč novih delovnih mest. To naj bi financirali s privatizacijo podjetij, ki so bila v lasti Ben Alijeve družine.

Draga pot v demokracijo

Tunizijska revolucija, ki je začela tako imenovano arabsko pomlad, vsekakor ni bila poceni. Poleg neprecenljivih človeških življenj je namreč terjala tudi 12-odstotni padec industrijske proizvodnje ter kar 70-odstotni upad turizma, ki je ena od glavnih gospodarskih panog. Turizem zaposluje okoli milijon ljudi, nasiti pa skoraj tretjino lačnih ust, nam je potrdil direktor tamkaj največje hotelske verige Anis Sehili. "Verjamem, da se ljudje tega dobro zavedajo, zato bodo storili vse, da bi prehod v demokracijo potekal kar se da mirno," je še dodal.

"Naša agencija je imela lansko leto vsak teden tri polete na sever in dva na Djerbo. Skupaj smo prepeljali 13 tisoč Slovencev v Tunizijo. Letošnja številka bo manjša, saj se za enkrat načrtuje le en let na sever in en na Djerbo. Če bo sezona dobra, bomo organizirali drugi čarter, drugače ostajamo pri enem letu," temu dodaja Neja Berk, slovenska turistična predstavnica v Tuniziji.

Pa je res varno?

Brezposelni in ubogi delavci se v upanju na hitrejše delo državnega vodstva še vedno udeležujejo občasnih manjših protestov za boljše plače, boljše pogoje za delo in podobno, ki pa po besedah naših predstavnikov ne predstavljajo večje nevarnosti za turiste. "Tu in tam se še dogaja, a demonstracije vnaprej napovedujejo. Ob sredah se začenja o tem govoriti, v četrtek jih napovedo po televiziji in radiu, ob petkih ter sobotah, ko so ljudje prosti, pa se stvar pravzaprav odvija. Ni nobene nevarnosti," pravijo in dodajajo, da domačini ne kuhajo nikakršnih zamer zoper tujce. "Naši gostje so si tudi po revoluciji že večkrat izposodili avtomobil ter se sami podali na oglede tako v glavno mesto kot po celotni Tuniziji. Problemov ni," so prepričani.

Kaj pa stereotipi?

Ljudje po besedah Berkove še vedno pridejo z nekimi predsodki, stereotipi, a Tunizija je liberalna in moderna država že kar precej let. Ženske so v šestdesetih letih dobile svoje pravice in imajo čisto svobodo odločanja pri svojem življenju, poroki, zakrivanju telesa, potovanju in pri vsem ostalem. "Tega, da bi si morale ženske pokriti lase in telo, v Tuniziji ni. Imajo svobodo izbiranja, seveda pa je odvisno od tega, kako in kje so bile vzgojene. Na jugu je več tradicije, na severu pa so ženske mnogo bolj moderne," dodaja. Sicer pa so, kot smo tudi sami spoznali, Tunizijci zelo prijetni ljudje, odprti, prijazni, le na tržnicah znajo biti malce naporni. Zdi se, da vse delajo z veseljem in da verjamejo v boljši jutri.

Volitve bodo velik projekt

Prvi pomemben korak k demokraciji bodo volitve skupščine, ki bo nato napisala novo ustavo. Te naj bi se sicer po predlogu prehodne vlade sprva zgodile 24. julija, a je neodvisna volilna komisija zaradi težav pri organizaciji pred dnevi podala nov datum, in sicer 16. oktober. "Imamo mnogo težav. Več kot 400 tisoč državljanov še nima volilnih kartic, poleg tega pa moramo za izvedbo volitev izbrati ter izobraziti kar 24 tisoč ljudi. Vse to zahteva veliko časa," je pojasnil predsednik komisije Kamel Jandoubi. Volitve bi sicer lahko hitreje izvedlo ministrstvo za notranje zadeve, a jim tega ne bodo zaupali.

Prijavljenih že čez 70 političnih strank

Da bo dogajanje na volitvah nadvse zanimivo, govori tudi podatek, da se je do zdaj registriralo že okoli 70 političnih strank. V skupščini bo sedelo do 200 poslancev, vsak pa bo stolček dobil le, če bo zbral čez 60 tisoč glasov. Ben Alijevi ministri in funkcionarji njegove razpadle in prepovedane stranke ne smejo kandidirati, za konec pa naj navedemo še zanimivost in v arabskem svetu veliko posebnost, da mora biti polovica kandidatov na listah ženskega spola.