FOTO: Po Evropi opravili slabo polovico poletov

Po podatkih Eurocontrola so danes letala na območju evropskega zračnega prostora opravila 13.000 poletov, sicer pa jih ob torkih, kadar ni težav, opravijo okoli 28.000. Do zdaj so odprli okoli 75 odstotkov vsega evropskega zračnega prostora, popolnoma pa je še vedno zaprt zračni prostor nad Finsko. Delna prepoved letenja velja, predvsem na nizkih višinah, po večini na severozahodu celine, vključno z Dansko, Estonijo, Švedsko, Latvijo, pa tudi na Irskem.

Večji del svojega zračnega prostora je odprla tudi Velika Britanija, pristojne oblasti pa so letalskim družbam že sporočile, da lahko začnejo pripravljati nov vozni red svojih letal.

Pred tem je Evropska unija sporočila, da je na področju odpiranja zračnega prometa videti počasen napredek, navkljub nevarnosti vulkanskega pepela. Predstavnica Evropske komisije Helen Kearns je poudarila, da se razmere normalizirajo, prav tako pa je čedalje več letov iz Pariza in Amsterdama, kot tudi povečano število domačih letov v Italiji. "Vemo, da je še vedno veliko težav za potnike na tleh. Soočamo se z dogodkom brez primere. Težave in prekinitve se bodo nadaljevale ta teden," je še dejala.

Evropski komisar za promet Siim Kallas je danes v parlamentu zavrnil vse glasnejše očitke, da je Evropska komisija kriva za zmedo v letalskem prometu v Evropi, ki je nastala po izbruhu islandskega vulkana Eyjafjallajökull. Povedal je še, da Bruselj že ocenjuje posledice ohromitve letalskega prometa za evropsko gospodarstvo.

"Analizirali bomo posledice," je na zaradi težav z vulkanskim pepelom okrnjenem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal komisar. Ob tem je poudaril, da je trenutno najpomembnejša ponovna vzpostavitev letalskega prometa, da se bodo potniki lahko vrnili domov oz. nadaljevali pot.

Do konca tedna stanje že bolj umirjeno

Svetovna vremenoslovska organizacija (WMO) je sporočila, da bi se lahko oblaki vulkanskega prahu zaradi nizkega pritiska v ozračju, ki se približuje Islandiji, razpršili v nekaj dneh. "Z vremenoslovskega vidika so vsi znaki, ki jih imamo, zelo dobri za drugi del tega tedna," je povedal predstavnik WMO Herbert Puempel. Dodal je, da oblaki vulkanskega prahu, ki so se začeli približevati Kanadi in ZDA potujejo zelo nizko in ne bodo ovirali čezoceanskih poletov.

Francija in Nemčija odprli zračni prostor

Francija in Nemčija sta začeli postopoma odpirati svoj zračni prostor. S pariških letališč Charles de Gaule Roissy in Orly naj bi tako danes prvič po prejšnjem četrtku poletela večja potniška letala na poteh preko Atlantika in drugam. Sicer naj bi to veljalo le za določene lete, ne za vse. Po navedbah francoskega ministra za transport Dominiqua Bussereauja naj bi danes z letališč Charles de Gaulle in Orly opravili 30 odstotkov načrtovanih notranjih in mednarodnih letov. Francoski letalski prevoznik Air France je ob tem sporočil, da bodo lete z omenjenih pariških letališč v druge evropske države obnovili opoldne.

Tudi nemška letališča so že v ponedeljek začela opravljati polete, predvsem pa naj bi šlo za dnevne lete in za manjša letala, ki morajo leteti po pravilih vizualnega letenja in zgolj do višine 3000 metrov. Danes pa naj bi že obnovili tudi polete večjih letal. Kot je napovedal predstavnik Lufthanse, načrtujejo, da bi za danes opravili okoli 200 mednarodnih poletov oziroma okoli 15 odstotkov normalnega prometa.

V Sloveniji je zračni prostor znova odprt.

Ministri EU so se dogovorili za uvedbo treh varnostnih con letenja, s čimer naj bi omejitve ohranili le na območjih, kjer je res nujno. V prvi coni bo zaradi nevarnosti večje količine vulkanskega pepela veljala popolna prepoved letenja, za drugo cono bo zaradi manjše količine vulkanskega pepela veljalo opozorilo, ki naj ne bi vplivalo na večino letalskih operacij, v tretji coni, kjer ne bo vulkanskih delcev, pa omejitev ne bo.

Odprto letališče v Bruslju

Po petih dneh prepovedi poletov so danes za nekaj letov odprli bruseljsko letališče. Na letališču je tako že pristalo letalo iz turške Antalye, v prihodnjih urah pa naj bi s te destinacije priletelo še nekaj letal, prav tako pa naj bi nekaj letal vzletelo proti Afriki in jugu Evrope. Na spletni strani bruseljskega letališča so sicer poudarili, da je večina prihodov letal odpovedana.

Letalski promet se delno znova vzpostavlja tudi na Nizozemskem. Družba KLM načrtuje danes opraviti okoli 40 vzletov in pristankov.

Švedska je medtem odprla zračni prostor nad severnim in osrednjim delom države. Stockholmsko letališče Arlanda je odprto za lete v in iz ZDA ter nekaterih evropskih držav. Letališči v Göteborgu in Malmöju pa ostajata zaprti. Zaradi novega oblaka prahu so zaprta letališča na jugozahodu Norveške, ki so bila sicer v ponedeljek že odprta. Danska letališča ostajajo zaprta, zračni prostor pa je do 2. ure v sredo zaprt pod višino 5050 metrov.

Razmere se izboljšujejo tudi v Avstriji, potem ko so oblasti ob 5. uri odprle zračni prostor. Nekateri leti so sicer še vedno odpovedani. Tudi v Italiji so ob 8. uri začeli odpirati zračni prostor, tako da je bilo danes z letališč v Milanu že odpravljenih nekaj letov. V Španiji letališča ostajajo odprta.

Omejitve je delno že odpravila tudi Švica in promet na glavnih letališčih v Zürichu in Ženevi je znova stekel, čeprav naj bi za vrnitev v normalno stanje potrebovali še več dni. Zračni prostor je Švica odprla ob 8. uri, zaenkrat pa oblasti ne dajejo nobenih napovedi, ali bo zračni prostor ostal odprt tudi v prihodnje.

O postopni obnovitvi poletov v Evropo poročajo tudi iz Rusije. Ruski letalski prevoznik Aeroflot naj bi tako obnovil večino poletov iz Moskve na Dunaj, v Budimpešto, Zagreb, Sofijo, pa tudi v Oslo, Milano, Rim, Prago in Barcelono.

Vulkan bruha manj pepela

Islandski vulkan Ejyafjallajökull je začel bruhati več lave in manj pepela, so danes sporočili islandski vremenoslovci. To je vzpodbudno za razrešitev situacije v letalskem prometu v Evropi, čeprav se celini danes približuje nov večji oblak pepela in ni povsem jasno, kako bo to vplivalo na letalski promet v prihodnjih dneh.

Kot so sporočili iz Reykjavika, je vulkan pod ledenikom še vedno aktiven, vendar bruha manj pepela. Tudi oblak pepela ni več tako visok, kot je bil doslej, je povedala vodja Nordijskega vulkanološkega centra Rikke Pedersen. Menila je tudi, da za zdaj ni pričakovati novega večjega izbruha pepela. Čeprav po drugi strani ni izključeno, da bi se pod ledenikom odprl kak nov krater.

'Upamo, da je najhujše že mimo'

Oglasila se je tudi islandska civilna zaščita, ki ugotavlja, da se aktivnost vulkana zmanjšuje. Dodali so še, da je v tem trenutku še ni mogoče napovedati, da je najhujše že mimo, a vseeno upajo, da je temu tako.

Islandski znanstveniki pa so medtem opozorili, da bi lahko bruhanje ognjenika Ejyafjallajökull sprožilo še večji izbruh bližnjega vulkana Katla. Ta vulkan stoji na ledeniku Myrdalsjokull, izbruhne pa približno vsakih 80 let. Nazadnje je v večjem obsegu izbruhnil leta 1918.

Po navedba geofizika z islandske univerze Magnusa Tumija Gudmundssona obstajajo posredni dokazi, da bi lahko vulkan Katla izbruhnil v prihodnjih 18 mesecih. Vse je po njegovih besedah odvisno od prevladujočih vetrov. Vulkan Ejyafjallajökull je v zadnjih 40 letih izbruhnil osemkrat, a le tokrat so vetrovi vulkanski pepel odnesli jugovzhodno proti severni Evropi.

Preberite članek o škodljivosti vulkanskega prahu za zdravje.