Macao se je vrnil pod kitajsko oblast leta 1999 po več kot štirih stoletjih portugalske kolonizacije, od takrat pa je mesto doživelo bliskovit razvoj. V desetih letih se je iz zakotnega hazarderskega mesta, v katerem je vladal kriminal, spremenil v igralniški raj z 31 velikimi igralnicami, ki imajo več prihodkov kot Las Vegas in Atlantic City skupaj.
Prelomno je bilo leto 2002, ko je vlada liberalizirala igralniški trg, s čimer se je končal desetletja trajajoči monopol mogotca Stanleya Hoja, v mesto pa so prišla velika imena v igralniškem poslu iz tujine.
Mesto s 540.000 prebivalci je edino območje na Kitajskem, kjer so dovoljene igralnice. Letni prihodki od igralništva so se povečali s 5,5 milijarde dolarjev v letu 2002 na 14 milijard v letu 2008.
Macao zadnja leta obišče več kot 20 milijonov turistov na leto, pri čemer prednjačijo obiskovalci iz Kitajske, ki jih igralnice zanimajo bolj kot kulturni in zgodovinski spomeniki pod Unescovo zaščito.
Velika odvisnost od igralništva povzroča tudi skrbi. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da lokalno gospodarstvo od te panoge ne bo imelo dolgoročnih koristi, saj lahko tuji lastniki igralnic poberejo denar in odidejo.
Podobno kot bližnji Hongkong, ki se je pod kitajsko oblast vrnil leta 1997, tudi Macao uživa avtonomijo, ki prebivalcem območja zagotavlja večje pravice kot ostalim Kitajcem. Peking sicer tako kot v Hongkongu nadzoruje politična imenovanja, vendar za razliko od nekdanje britanske kolonije v Macau nimajo močnega prodemokratičnega gibanja.
Večino predstavnikov 300-članskega volilnega odbora, ki izvoli izvršnega vodjo Macaa, imenuje Peking, v 29-članski parlament pa je neposredno izvoljenih manj kot polovica poslancev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.